Sreda, 6. 8. 2008
bruc
* Divja punkrockerja iz Melbourna, kitarist Sam Agostino in bobnar Andy Moore, sta malodane hiperaktivna. Pred nekaj meseci sta navdušila z albumom »Rain on Your Parade« kot osrednja člana obetavnega avstralskega Kamikaze Tria, kmalu zatem je izšel že tretji album njunega punkrockovskega dueta Digger & The Pussycats. Poleg tega sta se marca ponovno odpravila na evropsko turnejo, ki je obsegala kar 50 koncertov. Žal se letos nista ustavila v Sloveniji. Pred dobrima dvema letoma smo se namreč udeležili izjemnega koncerta v izolskem klubu Shoto, kjer sta navdušila z energičnim, hedonističnim in neposrednim nastopom.
V primerjavi z drugim albumom »Whatch Yr Back« se na »Let's Go To Hospital« ni prav veliko spremenilo. Svojo duhovito in sočno zgodbo nadaljujeta z neizmerno hitrostjo. Morda celo nekoliko prehitro. »Sam« je namreč lani resnično končal v bolnišnici, in to zaradi težav s hrbtom. Morda sta odbita Avstralca prav zaradi tega album poimenovala po povabilu v bolnišnico. Uvodna skladba, »Spanish Jacket«, je zaokrožena s tako kratkim, jedrnatim in učinkovitim besedilom, da bi se njegovo resnično udejanjenje lahko res končalo v bolnišnici. Besedilo je namreč sledeče: »I got a Spanish jacket, I have got cocaine, I've got $40, How much is MDMA«. To je celotno besedilo skladbe, ki je zapeta na robu »Samove« kričave norosti s številnimi spremljevalnimi kriki »Andyja«. Kitare so tako kot na prejšnjem albumu našpičene do konca. Številni solistični »Samovi« vložki niso moteči, temveč skrbijo za zaokroženo dinamiko celote. V tej smeri se nadaljuje celoten repertoar albuma. V nasprotju s prejšnjim, na katerem najdemo tudi določene bolj umirjene trenutke, je »Let's Go to Hospital« neustavljivo podivjan album. Produkcija tega glasbenega izdelka ni tako dovršena, lahko bi celo rekli, da je nekoliko površna, razbijaška in neotesana. Toda po drugi plati se to dovršeno sklada s kontekstom celotne vsebine. Sarkazem, samoironija, iskrenost, upornost in neskončni hedonizem so temeljne vsebinske entitete, ki zaznamujejo pričujočo ploščo. Celotna zvočna zaokroženost je utemeljena z izjemno enostavno, malodane asketsko ritmično naravnanostjo Andyja Moora. Enako preprosti so celotni aranžmaji triminutnih skladbic, ki zelo hitro pridejo v uho. Celoten koncept je neposreden, hiter, jedrnat in učinkovit. Punkrockovska ostrina je zapakirana z domišljeno pop senzibilnostjo, ki je značilna za glasbeno ustvarjanje avstralske dvojice. Oba sta velika fena britanskih zasedb, kot sta bili na primer 'Jesus And Mary Chain' ali 'My Bloody Valentine', ki so znale v svojo hrupno prapočelo, dovršeno vključiti občutek za pop melodije. Tudi Avstralca sta pri tem ustvarjalnem procesu izjemno spretna.
Pri Digger & The Pussycats je prišlo le do rahlega slogovnega odklona v primerjavi s preteklostjo. Na prejšnjih albumih lahko slišimo močne vplive hardrockovskih kitarskih akordov, neposredne »stoogejevske« ekspresivne dinamike in bogate avstralske rockovske zgodovine na eni strani ter vplive pop senzibilnosti britanskih novovalovskih zasedb iz osemdesetih let na drugi. Na zadnjem albumu se obračata k bolj enotnemu punkrockovskemu zvoku, ki ga nekateri opisujejo tudi z »bistro-lomno« zloženko »street punk rock'n'roll«.
Dvojec je s tem albumom znova navdušil vse ljubitelje preprostega, iskrenega, »trash« avstralskega punk rocka. Mi sicer stavimo na njun prejšnji album »Watch Yr Back«, toda tudi »Let's Go To Hospital« ni zanemarljiv, sploh če si zaželite neposredno hedonistično punk'n'roll zadovoljitev.
Takšnih zasedb v Avstraliji zadnje čase pravzaprav ni veliko, zato sta Digger & The Pussycats še toliko bolj dobrodošla, saj skrbita za nore zabave v avstralskih in evropskih barih, ki se pogosto končajo pozno v jutranjih urah. Zadnja leta ju lahko sicer pogosteje zasledite v Evropi, Ameriki ali celo Južni Koreji kot pa doma. Andyjeva navezanost na Evropo je postala celo tako močna, da zadnje mesece živi v Nemčiji. In vprašanje je, kdaj se bo spet vrnil domov. No, predvidevamo lahko, da to ne bo pretirano oviralo nadaljnjega glasbenega ustvarjanja domiselne glasbene dvojice Digger & The Pussycats ali izjemnega Kamikaze Tria, ki smo ga tudi že predstavljali v Tolpi bumov. Avstralski rockerji so namreč izjemno fleksibilni in že vrsto let spretno krmarijo med različnimi rockovskimi zasedbami in projekti, vendar to počnejo tako, da bendi zaradi tega ne razpadejo.
pripravil Brane Škerjanc
Komentarji
komentiraj >>