Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Konec političnega monopola na katoliški desnici (3635 bralcev)
Sreda, 13. 8. 2008
tomazza



Kljub temu da tega javno ravno ne razkazuje, neuradno pa se sliši, da naj bi že razmišljal o ponovni emigraciji onstran luže, je te dni Andrej Bajuk, predsednik Nove Slovenije – krščansko ljudske stranke, lahko povsem upravičeno zaskrbljen. Kljub temu da sprva sicer res ni tako kazalo, je namreč zaradi številnih prestopov in okrepitev, s katerimi se v teh dneh postavlja nova konkurentka na katoliški desnici v domačem političnem prostoru – Krščanska demokratska stranka, samo po sebi jasno, da bo Nova Slovenija na prihajajočih volitvah ostala brez dosedanjega političnega monopola kot pravzaprav edina samooklicano krščanska stranka.

Da je sicer Andrej Bajuk v smislu lastnega političnega preživetja in političnega preživetja stranke, ki ji predseduje, povsem očitno in še upravičeno nervozen, pa kaže kar nekaj stvari. Očitnost njegove politične nervoze ob koncu političnega monopola nad direktno podporo iz Vatikana in prižnic njegove slovenske podružnice je tako sama po sebi razvidna že iz njegovega odziva na nastanek Krščanske demokratske stranke, objavljenega na spletnih straneh Nove Slovenije. Za diskreditacijo sicer po imenu in ideološki podstati očitno enako krščansko-desno mislečih konkurentov je namreč uporabil kar lik in delo v desno-katoliških političnih krogih za tovrstne diskvalifikacijske namene vedno priročnega nekdanjega predsednika republike Milana Kučana.

Tako Bajuk povsem mirno in brez dlake na jeziku zapiše, da je Krščanska demokracija Slovenije le novi pojav starih želja, ki so se pojavile konec leta 1999 in temeljijo na oceni bivšega predsednika Slovenije Milana Kučana, da Slovenija potrebuje »žlahtno konzervativno stranko«. Vsa ostala argumentacija prvega in tudi do sedaj edinega predsednika pred osmimi leti nastale Nove Slovenije tako temelji na tem, da gre pravzaprav za prvovrsten političen nateg, za katerega so poskrbele te famozne sile kontinuitete, ki jih bo za desni pol slovenskega političnega prostora očitno do konca svojih dni in še naprej poosebljal prav Milan Kučan. Za Andreja Bajuka sicer ostaja pomembno in osnovno sporočilo, da, navajam, Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka trdno stoji na slovenskem političnem prizorišču, bo tukaj tudi ostala in se bo še naprej zavzemala za normalno življenje na Slovenskem: za pluralno družbo, v kateri bodo lahko ljudje našega prepričanja normalno sooblikovali našo skupno prihodnost, ne pa zgolj predstavljali podporno društvo neki drugi opciji. Konec navedka.

Toda politična realnost, kot se nam kaže v teh dneh in konkretnih kadrovskih okrepitvah nove Krščanske demokracije, ki ji predseduje Jože Duhovnik, vanjo pa med političnimi odpadniki na domači desnici, kot sta denimo nekdanja NSI-jevca Janez Drobnič in Marko Štrovs, prestopajo tudi nekdanji in sedanji člani in članice še kak mesec vladajoče Slovenske demokratske stranke, vendarle priča, da pa Bajuku le ni povsem za verjeti. In še da sam po sebi le ne predstavlja več ključnega političnega igralca za ljudi tega njihovega katoliško krščansko nazadnjaškega prepričanja, na katerega se tako zelo rad sklicuje.

Res sicer je, da v Vatikanu in njegovi domači podružnici – le še kot mrtvi črki na ustavnem papirju od države ločeni Rimsko katoliški cerkvi na slovenskem, do tega novega pojava na desno-katoliškem političnem prostoru zaenkrat ostajajo zadržani. Toda do končnega dneva volitev se bo to gotovo spremenilo. Nenazadnje so po tej s cerkvami tako na gosto posejani državi nedeljske volilne pridige, v smislu, koga pa morate danes voliti, nekaj res povsem običajnega. Zato pravzaprav res ne gre dvomiti, da temu ne bi bilo tako tudi na tokratni dan volitev, v nedeljo 21. septembra. Nenazadnje bo gotovo tudi držalo, da je med ljudmi njihovega prepričanja najbolj pogost vzorec, da se najprej po volilna navodila zglasijo na jutranji maši, potem pa šele odromajo do volišča.

Seveda nikakor ne gre za pričakovati, da bi se Vatikan d.d. kar tako obrnil proti Krščansko ljudski stranki - Novi Sloveniji in začel brezpogojno podpirati to novo Krščansko demokracijo. Toda dejstvo ostaja, da se v tej na volitve pospešeno pripravljajo in da kar nekaj stvari le priča, da pa na prihajajočih volitvah v državni zbor le ne bodo odigrali povsem marginalne politične vloge. Njen predsednik Jože Duhovnik je namreč že napovedal, da se bodo za vstop v Državni zbor potegovali v vseh 88 volilnih okrajih. Prav tako naj bi imeli že zdaj zagotovljene tri poslanske podpise, ki jih kot enega od pogojev, da lahko neka stranka sploh nastopi na volitvah, terja zakon.

Kateri ti trije poslanski quislingi iz sedanje zasedbe državnega zbora to so, Duhovnik sicer ni želel razkriti. Toda samo po sebi je znano, da je eden od njih po prestopu iz Nove Slovenije to njihov sedanji nepovezani poslanec Janez Drobnič. Ker pa je prestop in podporo KDS že napovedal tudi poslanec SDS Bojan Starman, o tem pa celo javno razmišlja tudi prav tako poslanec SDS Bogomir Zamernik, vse to gotovo skrbi tudi glavnega ideologa in vodjo domače desnice, poslavljajočega se predsednika vlade Janeza Janšo. Tako seveda niti malo ne prepriča njegovo na strankarskem kulturnem večeru na Kredarici servirano stališče, da se resne stranke dva meseca pred volitvami ne pojavljajo in da se običajno takšni projekti rojevajo takrat, ko hočeš nekaj nagajati.

In ne glede na to, da Janša seveda ni povedal, komu ali čemu se z ustanovitvijo in razmahom nove Krščanske demokracije pravzaprav sploh želi nagajati, je samo po sebi jasno, da gre za prvovrsten političen premik in razbitje političnega monopola na katoliški desnici, ki ga je do sedaj neposredno zavzemala NSI, posredno pa sta se nanj šlepali še SDS in SLS. Kako se bo KDS, ki se je samo-oznanila za glas tihe delovne večine, odrezala na jesenskih volitvah, bodo sicer pokazali prihodnji tedni in dnevi. Že vnaprej pa je jasno, da je z njeno ustanovitvijo konec osemletnega političnega monopola edine samooklicano krščanske stranke in katoliških lovorik, na katerih je Novi Sloveniji tako zelo udobno predsedoval povratnik iz Argentine Andrej Bajuk.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s koncem političnega monopola na domači turbo-katoliški desnici v zobeh poskrbel Tomaž Z.



Komentarji
komentiraj >>