Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Festivalski termin I: 11. MLADI LEVI (4090 bralcev)
Ponedeljek, 18. 8. 2008
Zala Dobovšek



11. Mednarodni festival MLADI LEVI si je to leto zadal, da zasije v soju "reciklažnih" žarkov. Uvertura v festivalsko dogajanje je bila letos predana vsebinsko tenkočutni, a gibalno izjemno hiperdinamični predstavi "Fenetres". Medtem ko se bo naslednji specifičen dogodek "Etiquette" realiziral kar v Le Petit café ... Letošnja otvoritev festivala je bila obetavno zaznamovana in sprožanje gledališkega apetita po "še" se je izkazalo kot neizogibno.

Centralna točka Mladih levov še vedno ostaja Stara elektrarna, čeprav se bo raznoroden festivalski program letos v svoji difuznosti namestil tudi v Gledališču Glej, Slovenskem etnografskem muzeju, Železniškem in Mestnem muzeju ter celo v Le Petit café. Ker spored vključuje vse od gledaliških in plesnih predstav, delavnic, inštalacij, razstav pa do dokumentarnih snemanj in neposrednih posegov v javne lokacije, bo vsekakor dodobra detektiral tudi utrip urbanega življenja, ki bi sicer živel svoj tempo življenje »mimo festivala«.

Letošnja »ekološka« okrogla miza z naslovom Na tankem ledu bo potekala na temo globalnih okoljskih sprememb in se pri tem tudi referirala na tovrstna raziskovanja solucij znotraj umetniških praks. Nimajo namena reševati sveta, pravijo, radi pa bi opomnili, da se lahko ta kaj kmalu sesede sam vase. Drugi pol letošnjega tematskega motiva zapolnjuje fenomen recikliranja, ki se bo tekom festivala prakticiral preko konkretnih, idejnih in simbolnih akcij. Osrednja poteza vsekakor pritiče Tanji Radež, ki se je lotila recikliranja že odpisanih majic, ki se bodo po kreativni reciklažni obdelavi iz statiranja v omarah ponovno povrnile v uporabne kose oblačil. Programski prerez enajste izdaje Mladih levov kaže predvsem na mlad, še ne toliko preizkušen in manj uveljavljen profil ustvarjalcev, ki prihajajo iz Velike Britanije, Francije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije, Slovaške, Avstrije, Finske in Slovenije.

Klikni za veliko sliko:

Festival se je otvoril s projektom Fenetres, avtorsko predstavo artista Mathurina Bolzeja, ki prihaja iz francoske šole sodobnega cirkusa in kot »sodobni cirkusant« v svojih izvedbah med seboj spaja klasično artistično dovršenost in sodobno plesno ekspresivnost. Tokratno obvladovanje trampolina in vseh njegovih izzivalnih funkcij prinaša svojstven užitek spremljanja in ponekod že kar otroško osuplost nad verižnimi gibalnimi atrakcijami, ki jih Bolze izvaja tako izostreno, dodelano in elastično, da še morebitne napake učinkujejo kot prefinjen estetski užitek.

Pribežališče v hiški na drevesu, kamor se je skozi lik mladega plemiča umestil Bolze, je do potankosti nadzorovana s suvereno gibkostjo, samostojnim koordiniranjem luči in »predmetnih« zvokov, zato se gledalčeva koncentracija nemalokrat preusmeri v intenziven občudovalni zanos. Akrobatova igrivost in včasih tudi psihofizična razdraženost v tem gibalnem laboratoriju vedno znova najdeta dragocene momente notranje pomirjenosti, kratke duhovite intervencije pa so taktično razporejene, izhajajo pa predvsem iz mimično-telesne sfere. Lik je namreč razmeroma redkobeseden in komunikacijo v največji meri prepušča govorici telesa, ki je zmeraj manj dvoumna in toliko bolj šarmantna.

Scenografija dogajanja označuje rahlo rustikalen in preprost ambient z odstrto »četrto steno«, sicer pa relativno konvencionalno opremljenostjo, ki kar kliče po kakršnikoli »alternativni« izrabi. Dokaj razpršeni rekviziti v svoji funkcionalnosti razbremenijo statiko trampolina, ki se razteza čez celotna tla. Ta s svojim jasnim namenom - kljub siceršnji vsakdanji nenavadnosti - postane povsem avtohton element v prostoru. Vsak konkreten korak, preskok ali notranji impulz Bolzeja vodi čez trampolin, kot da bi mu ta predstavljal dodatno okončino ali iskanje nepogrešljivega koščka duše.

V tekočnosti gibanja, ko s sunkovito-uglajenimi skoki vrtljivo posega po najvišjih točkah svoje hišice na drevesu, njenih vrhovih sten in zatem povsem umirjeno pristane na kakšni minimalni polici, oprijemalih ali skrivnostnih kotičkih, se sproščajo odvečna energija, vznesenost pa tudi izživljanje besa in zbeganosti. Zazdi se, da je v tej navidezni lahkotnosti gibanja dejansko ujet v nekakšno nerazložljivo breztežnost, kar ponekod ustvarja že skoraj fantastično in surrealno doživljanje odrskih situacij. Vsebinske konkretne informacije ne obremenjujejo dogajanja, ampak predvsem predstavljajo dramaturško izhodiščno ost, ki akterju stimulira vse telesne in miselne poteze. Te ves čas variirajo med krhko melanholijo in vzkipljivo energičnostjo, s čimer aktivirajo nepopustljivo notranjo dinamiko, ki pa jo zmeraj sklene nekakšen pomirjajoč izdih, ravnokar prispet iz razburkanega telesa.

Dogodek Etiquette, ki se je od 18. do 21. avgusta namestil v ljubljanski Le Petit café, je nastal pod okriljem britanske skupine Rotozaza in je naravnan kot interaktivna inštalacija. Poteka v polurnih intervalih, naenkrat pa svoj proces angažira po dva udeleženca. Obiskovalca se plasira in »uporabi« kot nujni člen participacije v poteku dialoga, ki je do neke mere fiksiran in predvidljiv (nekaj replik je izposojenih iz filma Vivre sa vie Jean-Luca Goddarda), ponekod pa se lahko verbalne situacije izkažejo prav simpatično zmedene in nadvse spontane. Kavarniška miza se spremeni v simbolični oder, po katerem udeleženca z različnimi miniaturnimi pripomočki oblikujeta zgodbo, ki jima je sugerirana preko slušalk. Risanje s kredo, premikanje figuric in nepretirana gestikulacija ves čas ustvarjajo nove lokacije in fiktivne medsebojne zaplete, ki posledično vplivajo na oblikovanje vzajemne atmosfere obiskovalcev.

Z osebo nasproti se vzpostavi prav poseben »eksperimentalni« odnos, morda še toliko bolj, če se tam znajde popoln tujec. Zgodba med drugim pripoveduje o dokaj nenavadnem srečanju med starejšim filozofom in mladi prostitutki, ki se v pogovoru dotikata intimnih plasti svojih življenj, pa čeprav se med njima postavljajo očitni »osebnostni« razkoli. Dragocenost tega namišljenega srečanja, ki se je morda nekoč resnično zgodil, je vendarle neulovljiva. Je pa zato ulovljiva njena re-interpretacija, ki vznikne izključno skozi naš odnos do celotnega dogajanja in se nadalje izpopolni v nekaj minutnemu doživljanju osebe, s katero smo se prepustili vpeljati v zelo nevsakdanjo komunikacijo.

Obisk dogodka po eni strani apelira na obiskovalčevo sproščenost in spontanost, a obenem zahteva veliko mero koncentracije pri sledenju navodil – v kolikor želimo ta priložnostni kavarniški klepet zajeti v čim večji meri in se vanj potopiti na vseh čutnih nivojih.

Prva dva festivalska dneva Mladih Levov je povzela Zala Dobovšek.

Naslednji festivalski termin bo na sporedu v četrtek, 21. 8., ob 16.00.



Komentarji
komentiraj >>