Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Allman Brothers (3911 bralcev)
Sreda, 20. 8. 2008
outlaw



1. CD disk ena, 4 (allman) WASTED WORDS the allman brothers band 7.55
CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
Wasted Words, pesem, ki jo je prerojena in pomlajena zasedba The Allman Brothers Band takole odigrala na slavnostnem koncertu ob petintridesetletnici nastopanja, 24. septembra 2004, v dvorani Fox Theatre v Georgiji, ZDA. V omenjeni dvorani so The Allman Brothers Band takrat igrali tri zaporedne večere, v petek, soboto in nedeljo, od 24. do 26. septembra 2004. Za povrh so vsak večer odigrali drug repertoar, torej v treh triurnih večerih kakih petdeset različnih pesmi in skladb. Z izjemo Dreams, ki je bila neke vrste povezovalna, rdeča nit in so jo odigrali vsak večer. To vas kajpak spomni na sorodno zasedbo, The Grateful Dead. Sorodno tako po zasedbi, torej dva bobnarja, basist, dva kitarista, klaviaturist ali dva, kot po širini glasbenega pristopa in po tem, da sta skupini zares delovali ali živeli na odru. Seveda zdaj The Grateful Dead ne omenjam kar tako. Povezave so globoke in večplastne. Obe zasedbi, The Allman Brothers Band in The Grateful Dead, sta imeli tudi osrednja kultna kitarista, Duana Allmana in Jerryja Garcijo, ki sta oba že preminula, Duane Allman kakih sedemintrideset let, Jerry Garcia tretjino tega, trinajst let. Mimogrede, oba sta tudi sodelovala, obe skupini sta nekajkrat tudi nastopali skupaj. The Allman Brothers Band so nadaljevali brez Duana, Grateful Dead so prenehali in se leta 2003 vrnili kot The Dead. Kitarist Warren Haynes je igral v obeh zasedbah, v The Dead leta 2004, tudi v Ratdog in s še nekaterimi drugimi člani Grateful Dead iz njihovega kroga, v The Allman Brothers Band igra še sedaj. Razlik med skupinama je tudi kar nekaj. Ena od njih je ta, da so The Grateful Dead imeli razprostranjene, tri in večurne koncerte, v katerih v več zaporednih večerih niso ponovili niti ene pesmi. Črpali so iz zakladnice več stotih lastnih in drugih pesmi, ob tem pa še na veliko improvizirali. The Allman Brothers Band so se bolj držali železnega repertoarja. Vendar tudi ABB, podobno, kot Grateful Dead, ene pesmi niso dvakrat odigrali enako. No, tokrat, na treh koncertih v dvorani Fox Theatre v Atlanti, septembra 2004, so bili podobni The Grateful Dead tudi v tem pogledu. Tisti trije večeri so namreč, ko jih poslušamo skupaj, en sam velik deveturni koncert. Za povrh so The Allman Brothers Band prvi večer, v petek, 24. septembra, v sredini nastopa odigrali tudi klasiko The Grateful Dead, torej Jerryja Garcije in Roberta Hunterja, Franklin's Tower. Res da le to, ne pa tudi Help On The Way in Slipknot, a nič ne de. Namesto omenjenih dveh so The Allman Brothers Band za uvod v Franklin's Tower uporabili pesem Why Does Love Got To Be So Sad Erica Claptona iz časa zasedbe Derek And The Dominos. Že pred par meseci smo poslušali, kako so se pred tem The Allman Brothers Band začeli poigravati z napevom te pesmi. Najprej so jo odigrali kot instrumentalni uvod v Blue Sky, nato so jo začeli občasno izvajati tudi samostojno. Pred kratkim smo to pesem, Franklin's Tower, že slišali v izvedbi The Allman Brothers Band z lanskoletnih nastopov. Takrat, v Camdenu, 17. avgusta lani, so jo pomagali izvajati člani zasedbe Ratdog, torej ene od frakcij Grateful Dead, Bob Weir in njegovi. Zato smo tudi poslušali tisto izvedbo. Nocoj bomo poslušali še izvedbo iz dvorane Fox Theatre, v petek, 24. septembra 2004. The Allman Brothers Band z Why Does Love Got To Be So Sad in Franklin's Tower.
2. CD disk two, 6 (clapton) WHY DOES LOVE GOT TO BE SO SAD? abb 6.00
3. isti CD, 7 (garcia,hunter) FRANKLIN'S TOWER abb 9.52
Slišale in slišali ste, kako navdušeno so poslušalci pozdravili prve takte izvedbe Franklin's Tower. Naj vas opozorim, da The Allman Brothers Band, podobno, kot Grateful Dead in sedaj The Dead, objavljajo posnetke tako rekoč vseh sedanjih koncertov. Te lahko preverite in naročite na njihovi spletni strani allmanbrothersband.com. Ravnokar so začeli objavljati plošče s tekoče, sedanje poletne turneje, ki se je začela pred par dnevi. Mi bomo izbor teh posnetkov verjetno poslušali naslednje poletje, če seved ne boste izrazili drugačne želje.
Prejle sem omenil Erica Claptona in zasedbo Derek and the Dominos iz začetka sedemdesetih let. Z njo je na snemanjih klasičnega albuma Layla and Other Assorted Love Songs, Layla in ostale izbrane ljubezenske pesmi, iz 1970. leta, sodeloval tudi Duane Allman. Tako ne preseneča, da so The Allman Brothers Band pred časom začeli izvajati par pesmi s tiste plošče. Ob pravkar slišani Why Does Love Got To Be So Sad? sta to še naslovna Layla in pa Key To The Highway. Slednja je sicer priredba Big Billa Broonzyja in Charlesa Segarja, a to zdaj ni pomembno. Pomembnejša je povezava Duane Allman – Derek and the Dominos. Poslušajmo, kako so The Allman Brothers Band na nastopu v dvorani Fox Theatre v Atlanti, v soboto, 25. septembra 2004, odigrali Key To The Highway.
4. CD disk pet, 4 (broonzy,segar) KEY TO THE HIGHWAY the allman brothers band 6.55
Pesmi Key To The Highway in Layla je na koncertih izvajal tudi Derek Trucks s skupino. Gotovo tudi zato, ker je Derek Trucks član prerojene in pomlajene zasedbe The Allman Brothers Band. V njej so, ob starcih Greggu Allmanu in tolkalski dvojici Jaimoeju ter Butchu Trucksu, še njegov nečak Derek Trucks in Warren Haynes s kitarami, še en tolkalec je Marc Quinones, basist pa Oteil Burbridge. Poslušajmo jih, kako so istega večera, v soboto, 25. septembra, zaključili nastop s tole izvedbo klasike Layla.
5. CD šest, 4 (clapton,gordon) LAYLA the allman brothers band 7.20
Tole je oddaja Izven zakona, v kateri smo in še bomo poslušali izbor s treh večerov konec tedna, od 24. do 26. septembra 2004, ko so v dvorani Fox Theatre v Atlanti prerojeni in pomlajeni The Allman Brothers Band slavili petintrideset let nastopanja. Naslednje leto bo štiridesetletnica. Kot veste, pa se danes spominjamo neke druge štiridesetletnice, sesutja praške pomladi.
V izteku oddaje bomo poslušali, kako so zadnji večer, v nedeljo, 26. septembra 2004, The Allman Brothers Band odigrali klasiko svojega bivšega člana, Dickieja Bettsa, In Memory of Elizabeth Reed. Vemo, da je Dickieja Bettsa, v začetku 2000 Gregg Allman, menda kar po telefonu, odslovil iz skupine, ker ni bil več zadovoljen z njegovim igranjem. Mladi sili, Derek Trucks in Warren Haynes, sta res vnesli novo razsežnost v staro zasedbo, kar ste lahko, spoštovane poslušalke in poslušalci, slišali že pred tedni v prerojeni izvedbi neke druge podobne klasike Dickieja Bettsa, Jessica, in kar se lepo sliši tudi v tej ubijalski izvedbi In Memory of Elizabeth Reed.
Naslednji teden bomo v oddaji Izven zakona, zadnji v avgustu, poslušali že dolgo napovedovane akustične koncertne posnetke Warrena Haynesa, čez štirinajst dni, prvo sredo v septembru, v posebni oddaji Moč pesmi, pa se bomo spomnili ustvarjalca Martina Zellarja. Milko Poštrak vas lepo pozdravljam, sedaj pa In Memory of Elizabeth Reed.
6. CD devet, 1 (betts) IN MEMORY OF ELIZABETH REED the allman brothers band 18.35


Komentarji
komentiraj >>