Pravzaprav naivno bi bilo za pričakovati, da pa odhajajoča koalicija in vlada tik pred svojim sestopom le ne bi poskrbela za osvojitev in podreditev še nekaj za tekočo preskrbljenost te neoliberalne države ključnih inštitucij. Ena takih je tudi DURS oziroma Davčna uprava republike Slovenije, ki kot organ brez odvečnih pridevnikov deluje v sestavi ministrstva za finance. Na naslovnice današnjih časopisov pa je Davčno upravo uvrstila izterjava njene grosupeljske izpostave. Ta se je namreč po nekajmesečnemu obotavljanju, izmotavanju in že pravzaprav znanstveno-fantastičnih zapletih, nazadnje pa povsem uradno zaradi kadrovskih težav, le usedla na plačo predsednika vlade Janeza Janše in mu gladko zarubila 100 evrov, ki mu jih je kot plačilo stroškov postopka zaradi prekrška naložila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Prekršek, zaradi katerega bi utegnil še kdo pomisliti, kako pokončno je v imenu celotne vlade osebno odgovornost prevzel predsednik vlade Janez Janša, je objava osebnih podatkov osebnega indijskega zdravilca pokojnega predsednika Janeza Drnovška Sadananda P. Shardeshmuka na uradnih vladnih spletnih straneh. Da sicer ne gre za prav nobeno pokončnost, je že pred časom z v PR-ovskem smislu kar se da nespretno zastavljeno izjavo potrdil vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak. Takole je bilo namreč moč slišati iz vladnih soban. Da predsednik vlade ni nič plačal, ker da od urada ni prejel nobene zahteve za plačilo in ker da mu nasploh ni nič znano, da bi kaj on njega terjala davčna uprava. Da ima politična laž res kratke noge, sicer tokrat dokazujejo poštarska potrdila o v zasebni poštni predal premierja Janše vročenih dopisih.
Toda če za hip odmislimo, kako zelo poceni je v tej državi pravzaprav kršiti varovanje osebnih podatkov, in še, da si ga materialno sploh ne tako slabo stoječi predsednik vlade pravzaprav lažje privošči kot marsikateri slehernik, je jasno, da je šlo tako pri načinu in poteku vročitve kot nenazadnje same izterjave za povsem rutinska postopka, s katerimi se v vsakodnevnem življenju na Slovenskem sooča povprečen državljan. Prav tako je sicer tudi jasno, kdo je poskrbel za zakonsko podlago, po kateri je denimo postopek vročitve zaključen, če je moč pošiljko, pa čeprav obvestilo o izterjavi, rubežu ali kakemu podobnemu prijemu davčne uprave, zatlačiti v nabiralnik stanovanjskega objekta slehernikovega stalnega naslova. Nenazadnje sta zakonske in podzakonske akte za večjo učinkovitost davčnega sistema izterjevanja od tako ali drugače oglobljenih državljanov sprejemali tudi ta koalicija in vlada.
Tokrat je na vrsto oziroma pod kolesje dobro utečenega sistema izterjave domače Davčne uprave padel pač predsednik vlade Janez Janša. Prav mu je, boste prav po slovensko privoščljivo rekli mnogi. Toda tudi v tej samooklicano demokratični državi smo vsi enaki, a vendar so eni vedno bolj enaki kot pa drugi. Tako je neenakost slehernika v primerjavi z aktualnim predsednikom vlade Janezom Janšo pred rubežniki domače Davčne uprave več kot očitna. V sredo opolnoči se je namreč iztekel rok za oddajo prijav na razpis za direktorja Davčne uprave, ki jo po odstopu Ivana Simiča kot vršilka dolžnosti vodi njegova nekdanja namestnica Mojca Centa Debeljak. Ne glede na silno zapleteni postopek preverbe ustreznosti in primernosti kandidatk ter kandidatov je zadnja beseda pri izbiri najprimernejše kandidatke ali pač kandidata od Janševega ministra za finance Andreja Bajuka. Nenazadnje gre pri Davčni upravi le za organ v sestavi ministrstva za finance.
Javno bodo imena kandidatk in kandidatov znana v začetku septembra, domnevno pa naj bi bilo prijav šest, med njimi tudi sedanje vršilke dolžnosti direktorice. Minister Bajuk sicer v zadevi povsem neprepričljivo zatrjuje, da imenovanje direktorja Davčne uprave za nov petletni mandat tik pred volitvami ni predmet politikantstva, pač pa da gre za njegovo povsem strokovno odločitev ter da je aktualna koalicija v tem mandatu dosledno spoštovala neodvisnost Davčne uprave. To bi sicer lahko dokazovala celo izterjava predsednika vlade. Toda tako predsednik vlade kot finančni minister sta v teh predvolilnih dneh predvsem politikanta, ki se potegujeta za naklonjenost volilnega telesa in se ukvarjata predvsem z lastno politično prihodnostjo.
Zato ni prav nobenega razloga, da bi ministru Bajuku kar tako verjeli, da bo pri postopku imenovanja prihodnjega direktorja Davčne uprave, ki bo očitno eno sklepnih dejanj Bajukovega ministrovanja, kaj prida drugače, kot smo se lahko v vsakokratni politični praksi navadili v mandatu te koalicije in vlade. Kar pa le pomeni, da ima sedanja vršilka dolžnosti direktorice Davčne uprave, katere grosupeljska izpostava je te dni za 100 evrov zarubila domačega predsednika vlade, prav malo možnosti za izbor za poln petletni mandat. Pa temu le ni tako zgolj zaradi tega, vsaj za uveljavitev odločb urada informacijske pooblaščenke, usodnega rubeža. Mojca Centa Debeljak na čelu Davčnega urada ne bo predvsem zato, ker pač ni v pravi stranki.
Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem z davčnim rubežem predsednika vlade in politično odvisnostjo DURSA v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>