Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
HESUS ATTOR: Sonic Gastronomy Vol. 1 (Moonlee Records, 2008) (ponovitev 8. 9. '08 ob 10.00) (3889 bralcev)
Ponedeljek, 1. 9. 2008
mcolner




* Hesus Attor je reška glasbena zasedba, ki je na lokalni sceni aktivna v zadnjih petih letih. Je na sledi močne tradicije nekonvencionalne rockovske godbe, podprte z veliko mero performativne poze - kot na primer prvaki subverzivnosti Let 3 in zasedbe, kot so Pola metra crijeva, Školjke ali Disco'n' Action. Vsebinsko kot tudi zvočno plat Hesus Attor bogatijo fascinacija nad brutalnimi stripi in konzumiranje horror filmov ter raznolikih glasbenih žanrov, kjer se v popoln crossover spletajo metal, punk, hardcore in bolni kabaret.

Leta 2003 so začeli delovati kot inštrumentalni trio, ki je v začetku svojih aktivnosti izdajal materiale za lastno založbo Izdali smo metal. To sta bili plošči Monade i dišpeti ter Vamonos Todos. Kasneje se je druščini pridružil še vražji vokalist El Cathedralico in v tej zasedbi je luč sveta ugledala miniplošča Feathers and Canaries, ki je zamikala tako širšo kot strokovno javnost.

Hesus Attor so s svojo posebnostjo in utrganostjo prepričali založbo Moonlee, da jih je vzela pod svoje vedno zanesljivejše in močnejše okrilje. Tako nam jih je uspelo kot najavo novega sodelovanja ujeti na lanskem Moonlee festivalu v Menzi pri koritu, kjer so v živo predstavili svojo različico brezmejne glasbene konfuzije. Po dveh letih pa je prišel čas za novo izdajo, ki izkazuje nadaljnje korake v zrelost tega dejavnega benda.

Hesus Attor so pač brezkompromisni in zato so si dovolili prestopiti mejo popolne banalizacije in dekonstrukcije glasbe. Sonic Gastronomy Volume 1 pomeni divjo jago, vrtoglavi ples med nežnimi napevi in odrezavim hrupom, slalom med žanri, skoraj shizofreno glasbeno nemirnost, kjer se nadrealna in nemalokrat humorno obarvana besedila in sprevrženi glasbeni zastor prepletata v raztrgano, a konceptualno zastavljeno celoto. Fantje si ne dajo miru niti v toliko, da bi pustili pol minute teči isto frazo. Ritmi, rifi, akordi, intonacije glasu, vse to je v nenehnem gibanju, vrvenju in konfuznem spreminjanju. Vsekakor je četverici uspelo dokazati svoje glasbeno in interpretativno mojstrstvo, vendar čisto tehnične kvalitete ne odtehtajo šepajočega idejnega segmenta njihovega izdelka.

Hesus Attor seveda ne odkrivajo tople vode. Njihovo zgledovanje sega v prvi vrsti do vsestranskega Mika Pattona in njegovih premnogih projektov, v prvi vrsti vsekakor kabarejskega Mr. Bungle ter orkestralnih Fantomas, blizu so jim tudi Melt Banana, Dilinger Escape Plan, Boredoms, svoje vragolije pa pripeljejo vse do spogledovanja s kakšnim Johnom Zornom v njegovem najbolj podivjanem obdobju. Rečani v tem kontekstu delujejo, kot da želijo s fundamentalnim zanosom premikati meje, biti kar se da drugačni, skrajni in deklarirano utrgani.

Zaradi časovne omejenosti se ne izplača naštevati asociacij in impresij ob zvočni sliki plošče Sonic Gastronomy Volume 1, ki so široke in razvejane do te mere, da izgubijo izrazno doslednost. Hesus Attor zvenijo, kot da bi dušili lastno glasbo in ji ne pustili, da zadiha in steče niti za nekaj sekund, preden se motiv in ritem ponovno spremenita. Ta koncept se tako ponavlja skozi celotno ploščo, ki jo zaključijo z božičnimi melodijami in občasnim vmesnim kruljenjem. V splošnem se celotni album kljub svoji pisani raznolikosti in spremenljivosti sprevrže v obupno monotonijo.

Njihov koncept, ki ga sami imenujejo dadaizem, je zapakiran v metalski zvok, obogaten s svojevrstno orientalsko ali pač balkansko melodiko. Odsekani rifi, kratki spevni predeli, vmesne tišine in predvsem prisiljen humor kažejo na pretencioznost večne želje po originalnosti in drugačnosti. Njihova govorica pa je vse premalo inovativna za čudenje njihovi utrganosti in premalo tekoča za gurmansko konzumiranje. Tako idejni koncept in celostna podoba tega deklarirano odklonskega kolektiva ne odtehtata težko prebavljive glasbene forme novega albuma.

Bendu bo verjetno uspelo navdušiti ljubitelje mešanja metalskih rifov, math rockovske doslednosti, operetnega najedanja, cvilečega paranja ušes ter cirkuških orkestralnih vragolij, vsekakor pa niso nič takšnega, česar se ne bi že naposlušali v zadnjih letih predvsem s strani založbe Ipecac in podobnih glasbenih druščin.

pripravil Miha Colner



Komentarji
komentiraj >>