Morda še pomnite trenutek, ko smo na naši rodni grudi ob Matejevem predlogu zakona o varovanju javnega reda in miru kar trepetali od strahu, da v jezi na cesti ne bomo smeli več pokazati sredinca, da ne bi s tem koga vznemirili in zato odnesli domov zajetno položnico. Ali ko smo bili še bolj zgroženi, da zaradi istega vznemirjanja na ulici ne bomo smeli več poljubiti drage osebe. No, predlog je postal zakon, mi pa še vedno počnemo oboje.
No, mi smo še vedno samo trepetali, popolnoma drugačno stališče pa so do protipornografskega zakona, ki bi mladoletnikom omejil gledanje porničev in prepovedal javno poljubljanje, zavzeli Balijci, ki so zaradi mnenja, da bi ta utegnil škodovati njihovi kulturni tradiciji, svojo zgroženost pokazali kar s protestiranjem po cestah.
Protestniki namreč poudarjajo, da na Baliju gledajo na telo kot nekaj estetskega, medtem ko jih zakon hoče prisiliti, da bi nanj gledali kot na objekt greha.
Vi pa Berete OFF Program Radia Študent, ki ga ne moti, če je nekaj greh, samo da pri tem lahko uživa.
Redkim ženskam je izkazano dovolj veliko zaupanje, da smejo prevzeti vlogo voditeljice izraelskega ljudstva. Ta čast pa je po tesni volilni bitki vendarle doletela izraelsko zunanjo ministrico, Cipi Livni, ki je bila tako imenovana za novo vodjo vladajoče izraelske stranke Kadima in je torej nasledila dosedanjega predsednika stranke in premierja Ehuda Olmerta. Svojega protikandidata, Šaula Mofaza, izraelskega ministra za transport, naj bi premagala z zgolj 431 glasovi, s katerimi je na koncu zbrala 43,1 odstotka glasov, Mofaz pa jih je dobil 42. Čeprav ji zmaga v boju za predsednika stranke še ne zagotavlja, da bo prevzela tudi položaj predsednice vlade, si je Olmert ob čestitki za zmago zaželel tudi dobrega sodelovanja z njo, ona pa, da bi lahko kar se da hitro oblikovala novo vlado.
Da je po toči zvoniti prepozno, si je moral s cmokom v grlu priznati vodja Gibanja za demokratične spremembe Morgan Tsvangirai, ki se z Robertom Mugabejem, zmagovalcem zimbabvejskih volitev in vodjem ZANU-PF, dogovarja o delitvi moči v državi. Po predlogu ZANU-PF naj bi Mugabe kot predsednik države predsedoval kabinetu, v katerem bi 15 mest pripadlo ZANU-PF, 13 Gibanju za demokratične spremembe, 3 pa manjši frakciji slednje stranke in v katerem bi odločal o vladni politiki in bi se srečeval tedensko. Na drugi strani pa bi Tsvangirai kot premier predsedoval svetu ministrov, katerih dolžnost bi bila izvajati omenjeno vladno politiko in bi se srečevali štirikrat letno. Tsvangirai je izjavil, da stranki ne bi bilo treba doživljati takega ponižanja, če na marčevskih volitvah ne bi storili usodne napake, vendar pa se morajo zdaj soočiti s situacijo in dejstvom, da ima ZANU-PF zaenkrat v rokah še vedno skoraj vso moč odločanja.
V kraljevini Svazi, ki se lahko baha, da je ena zadnjih absolutističnih monarhij, in v kateri so politične stranke prepovedane, ni veliko prostora za aktivizem in spremembe. Policija je namreč kar vnaprej aretirala prodemokratične aktiviste, ki so ob prihajajočih parlamentarnih volitvah v kraljestvu nameravali organizirati blokado meje z Republiko Južno Afriko, ob tem pa je vladni predstavnik izjavil, da je bila načrtovana blokada meje popolnoma nepotrebna. V kraljevini sicer zaradi želje po politični spremembi in večstrankarskem sistemu demokracije že dalj časa potekajo protesti.
Rusi ne verjamejo v antiamerikanizem, v pravilo oko za oko in si ne želijo obračunavati z Evropo, vendar pa svarijo pred poskusi kaznovanja Rusije, vsaj po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je v nagovoru ruskim poslancem s prstom spet kazal na Zahod, ki naj bi po njegovem podpiral tiste, ki so v Gruziji ubijali ruske državljane. Nagovor sovpada z dnevom, ko naj bi ameriška državna sekretarka nagovorila svoje ljudstvo o odnosih med ZDA in Rusijo ter o bodoči vlogi slednje v mednarodni politiki. Natančneje o dogajanju v Združenih državah Amerike pa za Radio Študent naša redna poročevalka, Lidija Poljaček.
Poleg žuganja s prstom Zahodu pa utegne ruska roka zamahniti tudi v smeri Avstralije, saj se je posebej oblikovana parlamentarna komisija odločila vladi svetovati, da država ne bi smela spoštovati dogovora, ki sta ga sklenila Vladimir Putin in bivši avstralski premier John Howard. Po tem dogovoru naj bi Avstralija Rusiji prodala za 800 milijonov ameriških dolarjev urana, vendar naj tega po nasvetu sveta ne stori vsaj dokler se ne prepričajo, da ga kupci ne mislijo uporabiti v vojaške namene. Opozicija odločitvi komisiji nasprotuje, saj meni, da bi bilo spoštovanje dogovora dobro predvsem za avstralsko trgovino, vendar pa ne nasprotuje, da v bodočnosti zahteva pojasnila o namenu uporabe urana.
Krščanska demokratska stranka se je v okviru svoje volilne kampanje dotaknila tudi teme kakovosti bivanja starejših državljanov v Republiki Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z predsednikom stranke, Jožem Duhovnikom.
Poslanec Nove Slovenije Anton Kokalj pa je ob predstavitvi predloga za ustanovitev občine Lipniška dolina poudaril, da ima Slovenija še vedno nadpovprečno velike občine v primerjavi z drugimi državami. Več o tem, sam Anton Kokalj.
OFF Program je ustvarila Polona.
Komentarji
komentiraj >>