Petek, 26. 9. 2008
Borja
Y SOCIETY predstavljajo ploščo Travel at your own Pace, izdano za založbo Tres lanskega leta.
Ker smo album Travel at your own Pace dvojca Y Society lani nekako spregledali in ker danes v Gali hali nastopa bolj znana polovica tandema - Insight, bomo ta njegov zadnji dolgometražni izdelek z zamudo predstavili zdaj.
Pozitivno naravnan hiphop v zadnjih letih ravno ne cveti. Slog, ki združuje tematike, kot so črnska in delno tudi ženska emancipacija, afrocentrizem in vsakodnevno, a bistro nakladanje z nezamorjenimi, najpogosteje jazzy biti, so izpilili na prehodu osemdesetih in devetdesetih let v okviru nekakšnega gibanja oziroma kolektiva, ki mu pravimo Native Tongues. Tri skupine, ki jih najbolj povezujemo s to hiphopersko smernico, so A Tribe Called Quest, De La Soul in Jungle Brothers.
Čeprav so te zasedbe delovale še dolgo po tem zlatem obdobju in čeprav so jih mnogi novi izvajalci posnemali in se po njih zgledovali, pa lahko v zadnjih letih opazimo trend usihanja pozitivnega hiphopa. Če rečem drugače: ameriški hiphoperski underground je v novem tisočletju doživel mnoge močne pretrese in iz tega prestrukturiranja smo dobili kar nekaj svežih zanimivosti, ki pa so večinoma bolj mračnjaške, ostre, zapohane narave. Govorim o izvajalcih, kot so Madlib in cela losangeleška scena, pa tudi o takih, ki so na meji med hiphopom in elektroniko, recimo Flying Lotus.
Dobri albumi klasičnega hiphopa so tako danes prava redkost, saj pogosto zatajijo tudi tako imenovani klasični izvajalci, nedavno recimo Pete Rock in delno The Roots, ponavljati pa so se začeli tudi tisti, ki so v preteklih latih obljubljali novi val – recimo Ugly Duckling in Jurrasic 5. Eden redkih izdelkov v zadnjem času, ki črpajo iz tradicije »zlatega« obdobja hiphopa in ki ne razočara, v bistvu prav nasprotno, ki deloma navduši, je album Travel at your own Pace.
Y Society torej sestavljata bostonski mc (emsi), producent in še marsikaj drugega Insight, ki ima za seboj že lep kupček projektov in bi ga skoraj lahko že obravnavali kot veterana na sceni, in precej manj znani klepač bitov, didžej in občasni mc (emsi) iz Wahington DC-ja Damu the Fudgemunk. Insight je znan kot izjemno razgiban nakladač, ki premore celo paleto verbalnih slogov, sodeloval je že z neštetimi izvajalci, kot sta starošolec KRS One in novošolec Edan. Njegove veščine hvalijo razni protagonisti scene, nikoli pa ne razočara tudi v živo. Damu the Fudgemunk pa je nase opozoril šele v zadnjih dveh, treh letih. Poleg odmevnega projekta Y Society je v dobrem letu izdal dve zastonjski, na spletu objavljeni plati beatov. Prva se imenuje Spare Time, druga, še precej sveža, pa Overtime.
Produkcija albuma Travel at your own Pace je skoraj identična kot pri zgoraj omenjenih samostojnih projektih Damuja. Zvok je nizkokvaliteten, surov, veliko je prasketanja in šuma. Damu dela tako rekoč vse na semplerju in posledično so njegove podlage jasno nespolirane in neposredne. Semple črpa iz raznih glasbenih slogov, največ iz ameriške jazzerske zakladnice, vendar pa tudi iz godb Južne Amerike in bolj čudaških virov. Bobni so klasično hiphoperski, odlikuje pa jih popolna brezbrižnost do norm popularnih smernic. Slišimo torej udarne snere in ostre hi hate, ki vlečejo na boom bap tradicijo, prav nič pa mehkih shakerjev in nog, ki „delajo v klubu“.
Insight ima na albumu precej ležeren stil nametavanja rim, vendar pa je hkrati pričakovano razgiban, ritmične spremembe rimanja ima že leta v malem prstu in tako je očitno tudi pri tem projektu. Zanimivo je, da so tematike precej abstraktne in ne preveč poglobljene, vendar pa jim poslušalec vseeno z veseljem prisluhne. Besedila so razmetana, neosredotočena, a že sama obvladaška tehnika vabi k pozornejšemu poslušanju. Insightu precej dobro uspejo tudi refreni, ki so spevni in na določenih delih že banalni, a povsem naravni, neposiljeni in nenajedaški.
Ena glavnih odlik plošče pa je neverjetno ujemanje med podlagami in vokali. Inštrumentalni deli in skreči delajo za Insightove verze in obratno. Material tako dobi blazno dinamiko, začne zares dihati, čeprav gre le za preproste trike, do katerih pa pride le kadar se sodelavci pri projektu res ujamejo in razumejo, kako lahko vsak pripomore h končnemu izdelku. To je tudi očitno pri dolžini posnetkov – komadi, dolgi po pet minut, so v hiphopu nekonvencionalna praksa, da pa tudi zdržijo tako dolgo - da besedičenje ne začne težiti in da podlage ne začnejo dolgočasiti –pa je že dosežek.
Čeprav je na albumu Travel at your own Pace morda tudi kak odvečen komad, ki nima najbolj prepričljive podlage in ki se tudi lirično vleče, pa je kot celota izjemen dosežek v neposiljeni in neposredni demonstraciji veščin obeh protagonistov - Insighta na mikrofonu in Damuja na semplerju. Predvsem pa se sliši, da sta se pri oblikovanju projekta zelo zabavala. Travel at your own Pace tako deluje precej spontano in tekoče, kar pa je pri hiphopu dandanes več kot dobrodošlo. Ja, na albumu te dejansko noben komad ne sprovocira, da bi tekel do playerja in živčno iskal tipko za preskakovanje. Prej te vabi, da se udobno usedeš in ga pokonzumiraš v celoti. Biti, skreči, rime, zanimive teme... - nič ne manjka!
Zdaj pa počasi marš v Galo halo!
Komentarji
komentiraj >>