V bolj ali manj pisani ponudbi glasbenih dogodkov tega tedna je posebno pozornost pritegnil koncert treh popolnoma neznanih britanskih zasedb, ki same sebe oziroma svojo glasbo imenujejo avant-pop. Vsaj v domačih logih redkost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Kot se je sicer izkazalo kasneje, so tam nastopili kar štirje bendi, ki za povrh niti niso britanski. Tako bi včerajšnji večer lahko najboljše opisali kot potujoči festival založbe Catapulte records, ki je trenutno na turneji po Franciji, Italiji in Sloveniji. Gre za v Franciji ustanovljeno založbo, ki jo tvorijo tri osebe in hkrati trije bendi oziroma dueti. Graham in Luke sta tako Guess What, Juste in Graham Helium & Eggs, Luke in Juste pa tvorita Patrickbruel. Ker se fantje očitno zavedajo svojih, po včeraj videnem in slišanem sodeč, nespornih glasbenih talentov, so se pred kratkim preselili v London, nesporen center glasbenega dogajanja v Evropi in širše.
Povsem nenapovedano je včeraj v Menzi nastopil še dvojec, poimenovan Pissinboy, ki je tudi prvi zasedel oder. Neozirajoč se na praktično prazno Menzino dvorano sta Pissinboy povsem spodobno odigrala svojo verzijo akustičnega folka, ki bi ga težko uvrstili v trenutno aktualne neo- in anti- folk struje. Najbolj britansko zveneč bend izmed štirih nastopajočih je tako pričaral neobvezno podlago za miren pogovor ob vrčku piva, ki bi mnogo bolj kot pred skromno napol nezainteresirano publiko funkcioniral v usnjenih naslanjačih kakšnega bara. Brez presežkov, a hkrati ne pretirano moteče.
Smo pa presežke dobili servirane že od prvega izmed treh napovedanih bendov. Inštrumentalni dvojec Guess What, sestavljen iz bobnov in klaviatur, je v formo pop pesmi skombiniral jako eklektično mešanico popularne glasbe celotnega prejšnjega stoletja. Precej filmsko, precej evropsko oziroma natančneje kontinentalno evropsko in zelo privlačno za ušesa in pogled. Celoten nastop Guess What je bil zapakiran v formo mini performansa o Juriju Gagarinu, pri čemer ta performans še zdaleč ni zgolj izgovor za razne brezveznosti, ki so namenjene zgolj same sebi in raznim ministrskim razpisom. Pojav, ki se vse prepogosto dogaja na domači kvazi glasbeno-umetniški sceni. Namesto tega Guess What igrata izvrstno muziko, odrsko dogajanje pa služi zgolj humorni popestritvi, ki rezultira v aplavzih in smehu peščice včeraj prisotnih. Res škoda za bend, ki ima nedvomno velik potencial, in predvsem za vse, ki jih ni bilo tam. Glasba Guess What je namreč povsem primerljiva s početjem globalno uspešnega Američana Zacha Condona, bolj znanega pod imenom Beirut.
Po koncu koncerta Guess What se je zgodila manjša permutacija in na odru se je že znašel dvojec Helium & Eggs z bobni, basom, klaviaturami in dvojimi vokali in ki si je, podobno kot ostali bendi včeraj, zadal rušenje meja med popom in eksperimentalnimi prijemi. Meja, ki bržkone to marsikje niti ni, je brez dvoma že nekaj desetletji močno prisotna pri nas in kot kaže se ta berlinski zid še kmalu ne bo podrl. Vsaj včeraj pa sta ga podrla Hellium & Eggs, in sicer s post-beatlsovskim popom, ki še zdaleč ni brit-pop, čeprav frontman benda Juste prav provokativno fura Oasis-Gallagherski imidž. Sijajna inštrumentalna izvedba zgolj dveh članov, ki zvenita kot vsaj štiričlanski bend, je nadgradila super popevke, ki so ravno prav bizarno nevsakdanje, da niti za hip ne zazvenijo klišejsko.
Po še eni permutaciji je oder zavzela zadnja dvojica Patrickbruel, z enim bobnom, eno činelo in kitaro, sicer skromno zastavljena, ki pa je podobno kot prejšnja dva benda izvedla pravi mali čudež igranja psihadelično-zasanjanega popa, na trenutke podobnega temu, ki ga ustvarja Panda Bear ali pa njegov matični bend Animal Collective, ki v kratkem prihaja v Menzo pri koritu, s tem da se Patrickbruel za razliko od prej naštetih ne poslužujeta semplov in ostalih tehnoloških pripomočkov, temveč vse to izvedeta sama in povsem v živo. Klišejem se niti ne trudita izogibati, temveč jih predrugačene uporabita sebi v prid. Čeprav na nek način podobno kot bend pred njima, morda zgolj zato, ker je bil isti vokalist, pa je dvojec Patrickbruel ponudil nekaj povsem drugačnega in zaključil cikel treh bendov, ki sovčeraj vsak zase predstavljali svojevrsten presežek, povezani v celoto pa res odlično glasbeno-vizualno izkušnjo.
Primož
Comments
comment >>