Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Radijska kampanja medkulturnega dialoga (4173 bralcev)
Ponedeljek, 6. 10. 2008
tomazza



Spletna stran in arhiv projekta je na:

http://www.tatapume.org/radio-student/

FOTO IZZIV !!!

Vabimo vas, da nam skupaj s kratko utemeljitvijo pošljete fotografijo, ki po vašem mnenju prikazuje nevarnost strahov in predsodkov, ki onemogočajo in ustavljajo medkulturmi dialog.

Najboljše ideje bodo predstavljene na zaključni konferenci v Sevillji, v petek 16. januarja 2009, kjer jih bodo predstavili povabljeni avtorji iz posameznih držav.
Prijavitelji morajo biti stari med 18 in 30 let.

Tehnična navodila:
Fotografijo pošljite na e-mail naslov gregor.kastelic(at)radiostudent.si
Resolucija fotografije naj bo med 6 in 8 megapikslov.
Naslov in utemeljitev naj ne bosta daljša od 210 znakov.
Fotografije morajo biti proste vseh avtorskih pravic.
Fotografijo moramo prejeti najkasneje do 30. Novembra 2008.

PROJEKT
Evropska Radijska kampanja na temo Medkulturnega dialoga

Vsebina kampanje (70 oddaj dolžine 20 minut)

V okviru projekta bo vsaka od sedmih v projekt vključenih radijskih postaj (tudi Radio Študent) pripravila in predvajala po 10 tematskih oddaj o evropski zgodovini. Vendar v to ne bodo toliko vključeni datumi, imena kraljev ali vojn, ampak predvsem jeziki. Gre torej za bolj nenavaden pristop: lingvistični oziroma filološki. Cilj je preko filološke analize jezikovne stratifikacije raziskati jezike, ki se v današnjem času govorijo v različnih evropskih državah.

Namen je ozaveščati evropske državljane glede dolgega in kompleksnega procesa medkulturnega dialoga, s katerim so se ljudje na območju Evrope vedno soočali in ga izkusili ter najti znanstvene dokaze za to.

Skozi stoletja so se ljudje v Evropi vedno selili (migrirali) preko tega kontinenta, iz enega kraja do drugega. Zavzetje velikih regij, kjer so živeli drugi ljudje je skozi leta ustvarjalo neke vrste novo človeško nastanitev z popolnoma novimi kulturnimi, religioznimi in jezikovnimi značilnostmi. Nastajajoča nova kultura je bila rezultat prepleta različnih dejavnikov in ljudi, tako imenovanih domorodcev in priseljencev. To je zgodba o našem kontinentu, zgodba starih časov toda še vedno aktualni fenomen, ki bi jo radi v okviru tega projekta raziskali oz. opisali ter jo razširili med ljudi. Posebej bi radi izpostavili naslednje:

*

Prispevek različnih kultur evropskih prebivalcev je vodil do skupne evropske dediščine.
*

Razvoj tega družbenega, kulturnega in religioznega fenomena je tesno povezan z današnjo fazo globalizacije: naš kontinent je izkusil že veliko podobnih obdobij.
*

Z antropološkega vidika je nemogoče kogarkoli, ki živi na območju Evrope opredeliti kot »čistega«: vsakdo je rezultat etničnega oziroma kulturnega mešanja, ki je potekalo dolgo časa.
*

Pomembno je sodelovati v današnjem dialogu z ljudmi različnih kultur in tako spoznavati kdo smo »mi« danes: nobenega razloga ni za strah, saj so naši predniki v tem kontekstu kulturnega soočanja in prepletanja živeli podobno kot mi.

OPIS DESETIH ODDAJ:

KAJ JE IDENTITETA
Ukvarjamo se s temami, na katerih je projekt utemeljen in ki se bodo razvijale in skrbno analizirale v oddajah: pomen koncentričnih identitet, na kaj mislimo s pogajalskim procesom, kako se človeški jeziki razvijajo.

MIGRACIJE
Migracije so temeljni element v razvoju človeških vrst. Soočanje ljudstev je tisto, kar je skozi stoletja povezovalo ljudi skupaj do točke kreiranja kultur in jezikov bolj vitalnih in različnih od začetnih, ki so se tako bogatile oz. bogatili vse do opredelitve današnjih jezikov in kultur.

MESTA
Mesta so prostori v katerih se koncentrirajo mnogi interesi, ki ljudi vodijo v gibanje: ekonomija, kultura, umetnost, finance, izobraževanje. So idealni prostori za preiskovanje kaj nam lahko mnoge identitete dodane posamezni osebi, imenom ulic ter arhitekturi povejo o ljudeh, ki so se srečevali in mešali med seboj.

KULTURA
Koliko kultur je v Evropi? Ali je lahko listina glede temeljnih pravic podpisana v Nici in vključena v Evropsko ustavo, element meritev EU stopnje kulturne enotnosti?

HRANA
To je najbolj okusen način za cenjenje prednosti , ki jih lahko prinesejo variacije v kulturi. Ali je bolje vstopiti v trgovino, ki ima le eno vrsto sadja ali pa je bolje vstopiti v veliki market z sto različnimi vrstami sadja? Ali smo zadovoljni s tem, da lahko danes hrano obogatimo z različnimi začimbami ali pa je bilo bolje včasih, ko smo imeli na voljo samo npr. sol? Kako hrana kroži in od kod so se razvila imena s katerimi jo poimenujemo?

TRGOVINA IN FINANCE
Tisti, ki trgujejo morajo biti zmožni govoriti z vsakim v vsakem jeziku in morajo vedeti kje in kako spoznati druge ljudi. Trgovina je najstarejši način srečevanja in dialoga. Finance so orodje, ki npr. omogoča kupovanje v enem pristanišču in prodajo v drugem. Banke so primer dialoga med kulturami v smislu npr. obvestil o kreditih do povezav med transferji in bankomati.

UMETNOST
Glasba, ples, film ter literatura so pomembni nosilci izmenjav, vzajemnega učenja, prednosti ki jih imajo oblike izražanja v eni državi in nato v drugi. Ko se umetnikom zgodi da prenehajo govoriti z umetniki v drugi, je možnost delanja umetnosti v teh državah otežena.

ZAKAJ NE?
Zakaj ni mogoč dialog med ljudmi? Kateri so razlogi za to? Kdo ima interes spravljati ljudi v oboroževalno tekmo? In zakaj sprejemamo boj proti nečemu? Nacionalna identiteta, radikalne religije, strah pred spremembami, stereotipi so strup, ki se pretaka v krvi, ki je gorivo za vojne.

SLEDI
Iščemo evidentne dokaze srečevanja ljudi. Imena ulic, imena prebivalcev in oznake teritorija, običaji porok, rojstev, smrti, način kreiranja vrtov in najbolj pomembno prispevek vseh jezikov, ki nas delajo nas same.

IDENTITETA V EVROPI DANES
Ljudem, ki prihajajo iz neevropskih držav bomo prepustili nalogo, da nam povejo ali ta obstaja in
če obstaja, da jo tudi definirajo.

Te oddaje v okviru pobud posvečenih letu medkulturnega dialoga delno financira Evropska komisija.
V projekt so vključene radijske postaje iz Avstrije, Francije, Madžarske, Irske, Italije, Slovenije in Španije.



Intercultural Dialogue European Radio Campaign oz. TATAPUME - Let's talk (poteka od 15.1.2008 do januarja 2009)

Zavod Radio Študent je eden od 7 partnerjev v tem projektu, ki ga sicer koordinira Errepi S.p.A. Radio Popolare in ga sofinancira Evropska komisija. V okviru projekta bo vsaka partnerska radijska postaja na podlagi različnih (zgodovinskih, lingvističnih, komunikoloških, socioloških, antropoloških ipd.) znanstvenih študij, analiz, razprav ipd. pripravila 10 oddaj na temo medkulturnega dialoga in na tak način tudi poskušala reflektirati in osvetliti sam pojem oz. večkulturnost evropskega prostora. Radio študent v okviru projekta sodeluje z UP Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper (projektni znanstveni svetovalec).
Partnerji so različne radijske postaje po Evropi:
CORALI
EMA RTV
KLUB RADIO
NEAR 90 FM
RADIO ORANGE
RADIO POPOLARE

Project is supported by European Commission.



Komentarji
komentiraj >>