Na domačem tržišču in iz strani domačega avtorja je po dolgem času izšla izjemno odmevna, pomembna knjiga, ki secira preteklih petnajstih let sodobne likovne umetnosti, ko se je tudi v Sloveniji začel izraziteje pojavljati ta tčrmin in ko so na prizorišču pomembno mesto zavzeli kuratorji, ki so se kot takšni tudi imenovali. Beti Žerovc pripada prav tej generaciji. Zgledujoč se po globalnih trendih je pomagala vzpostaviti temelje sodobne umetnosti iz pozicije spremljevalca, teoretika in komentatorja.
V relaciji do umetnika ustvarjalca je postala vloga kustosa ali kuratorja, zlasti v devetdesetih letih in dandanes, vse pomembnejša ter vse bližje sami vsebini in formi umetnostne prezentacije. Kurator je v današnjem času mediator med publiko in umetnikom, med zbiralcem in umetnikom, je birokrat, lobist, selektor in nenazadnje, tudi sam avtor. Avtor razstave, ponavadi skupinske.
Nekateri, predvsem umetniki, zavzemajo stališče, da je vloga kuratorja v umetnostnem sistemu podobna vlogi cerkvene institucije v odnosu do religije. Medtem ko je cerkveni ustroj vez med bogom in verniki, je tudi kuratorska pozicija povezovalna bilka med potrošniki in uživalci umetnosti ter umetniki. S tem prihaja tudi do skrajnih tendenc, zlasti iz strani samostojnejših umetnikov, ki zagovarjajo stališče, da kurator kot takšen ni potreben. Ali pa malo manj skrajna, da je njegova vloga daleč prevelika.
Beti Žerovc je v tem duhu objavila svojo večletno raziskavo o kuratorskih praksah, ki so – kot pravi sama – dokaj mlad in neraziskani poklicni profil. Kar se da nazorno in dosledno je predstavila je njegovo vidno in nevidno vlogo v delovanju sodobne umetnosti. Intervjuje je kot primerno metodo za raziskovanje izbrala skoraj intuitivno, ko ni več vedela, kako nadaljevati začeto raziskavo in ko je izčrpala vse teoretske zaloge.
Obrnila se je neposredno na protagoniste, na kuratorje in nekaj umetnikov, ki so zaradi kratkotrajnosti pojava večinoma še med živimi, uspela pa je izprašati tudi nedavno umrle staroste kot sta Harald Szeemann in Zoran Kržišnik. Kuratorji različnih profilov so ji tako v obširnih in izčrpnih intervjujih predložili svoje poglede na lastno delo. Obrnila se je tudi v zgodovino in izvore kuratorskih praks ter jo opredelila tudi v tem izvornem smislu.
Kurator je po izvornem poklicu muzejski čuvar kulturne dediščine, v kontekstu likovne umetnosti in muzealstva pa predvsem skrbnik zbirk, na drugi strani pa je ta uslužbenec moral biti sposoben na prepričljiv način predstaviti eksponate javnosti. Iz klasičnega skrbnika muzejskih zbirk se je z nastopom in utrditvijo modernizma v začetkih dvajsetega stoletja začel spreminjati v vse bolj vsebinsko vpletenega protagonista, v selektorja in producenta razstav.
S spreminjanjem umetnostnega sistema in prepletanjem različnih vplivnih okoliščin je vloga kuratorja dobila na pomembnosti, z druge strani pa je liberalizirala svojo sredino. Kurator ni več zgolj umetnostni zgodovinar in likovni teoretik, ampak posega med različne profile strokovnih usmeritev, podobno kot umetnost beži izpod kanona klasičnih medijev in se zateka v aktivno udeležbo v vseh porah življenja.
Knjiga Kurator & sodobna umetnost išče korenine tega (pogojno rečeno) poklica, se podaja v tako imenovane predkuratorske čase in išče zametke tega pojma. Čeprav avtorica tudi sama navaja starejše, morda dokaj nehotene in nenavadne primere kuratorskih postavitev iz 19. stoletja, se v svoji raziskavi omeji na drugo polovico 20. stoletja. Začne s Pierrom Restanyjem, ki mu kot domačo protiutež z obilnim mednarodnim delovanjem postavi Zorana Kržišnika, dolgoletnega krojilca umetnostnih smernic na področju Slovenije in Jugoslavije. Obe osebnosti nastopata kot tipična predstavnika preteklega časa, ko kuratorstvo kot takšno še ni zaživelo, sistemske spremembe v povezavi s kulturološkimi okoliščinami pa so teren za njegov razvoj šele pripravljale.
Zoran Kržišnik je bil nesporna avtoriteta slovenskega in jugoslovanskega prostora po drugi svetovni vojni. Lansko leto preminuli strokovnjak je v intervjuju z izjemno iskrenostjo razprl svoj pogled v notranje delovanje kulturnega delavca visokega ranga, katerega delo večkrat sovpade z interesi političnih sil. Svojo pot je začel kot zagovornik zahodnega modernizma, ki se je s somišljeniki odločno, a vseeno previdno, zoperstavil načelom socialnega realizma. Ta je namreč v Jugoslaviji pred dobrimi petdesetimi leti izgubljal primat in moč.
Komaj 27-leten je prevzel upravljanje Moderne galerije, na čelu katere je ostal nadaljnjih štirideset let, pri svojih petintridesetih, leta 1955, je entuziastično in ambiciozno spočel Ljubljanski grafični bienale in ga uveljavil kot eno največjih tovrstnih prireditev v svetu. Zoran Kržišnik je zaslužen tudi za ustanovitev MGLC-ja, ki je neposreden ekstrakt tradicionalnega bienala in njegov sedanji organizator. Kržišnik je izkoristil tedanje stanje duha in kot neposredna aplikacije Titove odprte politike in združenja Neuvrščenih vijugal med vsemi tremi svetovnimi zavezništvi. Grafični bienale je združeval umetnike vzhoda in zahoda ter veliko mero eksotike iz neuvrščenih držav.
Poleg grafičnega bienala je v krajšem izseku časa, v sedemdesetih in osemdesetih, na precej manj spektakularnem ozračju, delovala Grupa Junij idejnega vodje Staneta Jagodiča, ki je s podobnimi vzvodi, a z veliko manjšo politično in institucionalno podporo povzemala isti koncept. Velike razstave so združevale umetnike iz vsega sveta, kot da so na nekakšnem nevtralnem terenu med sprtima vzhodom in zahodom.
Zoran Kržišnik tako jasno nakaže na političnost svoje funkcije, kar je dokaj daleč od kuratorskega delovanja kot ga poznamo danes. Vsekakor je imel tovrsten tip kulturnega delavca več moči pri sprejemanju ključnih rešitev v kolesju umetnostnega sistema. Podobno kot Pierre Restany svoje funkcije ni videl kot kuratorske v smislu poseganja v avtorstvo in postavljanja samega sebe v središče pozornosti. Percepcija kuratorja kot umetnika, producenta in zvezdo v prvem planu, kot se je vzpostavila v šestdesetih in se do konca udejanjila v devetdesetih letih, pri obeh še ni prisotna.
Povsem nasprotno pozicijo predstavlja Harald Szeemann, ki ga avtorica upravičeno poimenuje kot prototip sodobnega kuratorja. Tako namreč Szeemann imenuje tudi samega sebe. Szeemann je vse do svoje smrti opravljal poklic kuratorja svobodnjaka, večnega upornika, pomembnega protagonista tako imenovane generacije 68, čeprav se večkrat zaloti v spodbijanju samega sebe. Morda je prav on nekakšen nedosegljiv cilj, idealiziran vzor tistemu, kar v devetdesetih poimenuje kot koncept Etike nad estetiko.
Harald Szeemann je bil vseskozi zvest svojim levičarskim načelom, čeprav je večkrat uspešno sodeloval s korporacijami ter to ponavadi označil kot subverzijo, podpiral je vzhajajočo konceptualno umetnost, ko si še ni izborila današnjega mesta na svetovnem umetniškem odru. Njegovo kuriranje je zaznamovano z nekaterimi mejniki kot je npr. razstava When Attitudes Become Form iz leta 1969 ali programsko vodenje prelomne, pete Documente v Kasslu leta 1972. Pod njegovim pokroviteljstvom sta Christo in Jeanne Claude prvič oblekla celotno stavbo – Kunsthalle v Bernu, ki jo je Szeemann vodil do trenutka, ko je leta 1969 postal freelancer.
Za razliko od predhodnikov in tudi večine naslednikov je sebe mirne duše dojemal kot umetnika. Njegovo izrazno sredstvo je bila razstava. Kot prvi je s tovrstnim namenom med raznorodne umetniške projekte umeščal predmete brez umetniške vrednosti, da bi tako poenotil in dodatno podkrepil celoto, nekakšen kuratorski Gesamtkunstwerk.
Beti Žerovc je Szeemanna ujela med njegovim bivanjem v Ljubljani, ko se je mudil v Moderni galeriji zavoljo pogovorov z umetniki ob pripravi razstave Blood and Honey, Future is in the Balkans. Ta projekt, naročen iz strani dunajske Fundacije in zbirke Essl, je z ekonomsko-političnim zanosom seciral regijo jugovzhodne Evrope. Verjetno ni naključje, da je Karl Heinz Essl, vodja ustanove in lastnik podjetja Baumax, tedaj uspešno prodiral na desetletje prej zaprta tržišča Balkana, nekdaj skrita za neprehodno namišljeno mejo.
A po Szeemannu je kuratorstvo potrebovalo še polnih petnajst let, da se je razmahnilo in postalo konsistenten del sodobnih umetniških praks. V predgovoru avtorica tako pravi, da ob koncu osmega desetletja in začetku devetdesetih let nastopijo prave razmere, da kurator zablesti in se do popolnosti razvije. Za primer vzame Wernerja Fenza, avstrijskega strokovnjaka, ki je konec osemdesetih začel pripravljati tematske razstave, med drugim prelomno Bezugspunkte 38 – 88, v kateri je zajel kulturno in politično zgodovino mesta Gradec, ki je zaradi specifičnega trenutka v zgodovini, tako imenovanega Anschlussa, izjemno občutljiva tema.
Začetke kuratorskih praks na domačem terenu je Beti Žerovc obdelala na podlagi intervjuja z Nevenko Šivavec in Bredo Škerjanc. Kot vselej v zgodovini so tudi pobude za vzpostavitev koncepta kuratorja prišle v Slovenijo dokaj pozno, a takrat toliko bolj silovito, saj so bile podprte iz strani glavnih ustanov z Moderno galerijo na čelu. Ljubljano in Slovenijo so tako skozi devetdeseta zaznamovali različni veliki projekti kot so Urbanaria, prelomna Weiblov in Podnarjev U3 in Manifesta leta 2000, kasneje pa so se stvari kraju in času primerno malce ustavile.
Položaj kuratorja v Sloveniji je tako precej drugačen, predvsem pa manj zvezdniški, manj finančno podprt ter posledično bolj omejen v ustvarjalnosti in veliko bolj zbirokratiziran. Kurator v slovenskih razmerah je ponavadi programski vodja razstavišča, galerije, direktor ali kustos muzeja, medtem pa je pravih svobodnjakov izjemno malo. V tako majhnih sredinah kuratorstvo brez institucionalne podpore in zagotovljenih sredstev pomeni večne produkcijske težave in trd kruh. Zaradi zaprtosti v mikro okvir majhne države je morda še toliko bolj odvisno od politične, družbene in ekonomske situacije.
V osrednjem delu knjige nato prevlada institucionalizirana raba kuratorskih praks, profil sodobnega strokovnjaka, ki potuje iz kraja v kraj, deluje mednarodno in je v nekaterih primerih vedno bližje umetnostnemu trgu in kapitalu. Tudi če niso neposredno povezani z njim, posredno in zavestno nalagajo delnice v določene brande, to pomeni v umetnike, institucije ali sebe. Afirmacija posameznega ustvarjalca na globalnem umetnostnem trgu je največkrat odvisna prav od sodelovanja na velikih umetnostnih prireditvah, ki so financirane z javnim denarjem in so prvenstveno neprofitne.
V tem delu so zbrani intervjuji z akterji kot so Vasif Kortun, Dharles Esche, Hans Ulrich Obrist in Hou Hanru, podkrepi pa jih pogovor s trojico umetnikov – Andrejo Kolunčić, Sanjo Iveković in Mladenom Stilinovićem –, ki pripadajo dvema različnima generacijama. Slednja sta v svojih karierah zaradi specifičnih razmer in nesprejemanja novih praks doživljala različne eksistenčne krize ter ubirala različne taktike za preživetje in ustvarjanje mimo trga, ki ju je doletel šele v zadnjih nekaj letih.
Kot antipod prejšnjim, recimo temu klasičnim kuratorjem, ki večinoma delujejo v institucijah, je avtorica izprašala tudi Gregorja Podnarja, ki se je iz tipičnega in za slovenske razmere drznega kuratorja devetdesetih let prelevil v galerista in pomembnega akterja na mednarodnem umetnostnem trgu.
Kot popolno nasprotje predstavam in načinu dela Haralda Szeemanna izpostavi francoskega umetnika, neke vrste minimalista stare šole, Daniela Burena. Tudi on je otrok generacije 68, ki se nikdar ni hotel ukloniti razmeram na spreminjajočem se umetnostnem prizorišču. Buren je postal nekakšen antipod kuratorjem in tudi teoretikom, kar je na nek način tudi sam, saj je,kot pravi avtorica, razmislil, odprl in napisal že vse problematike lastnega dela in premlel premnoga protislovja. Bil je eden največjih kritikov odmevne Szeemannove Documente 5. Umetnika v sodobnem sistemu poimenuje kot zgolj nekakšnega zborista, ki razstavlja v skupinah na viže drugih. Buren je zaskrbljen nad sistemom delovanja in pozicijo umetnika, ki jo doživlja dokaj romantično. Muzej hkrati ljubi in sovraži, navaja avtorica.
Kot zadnjo veliko osebnost med umetniškimi zvezdniki, nekakšen posodobljen lik ustvarjalca z veliko karizmo, predstavi Damiena Hirsta, odklonskega in subverzivnega umetnika, ki za velik denar prodaja svoja dela in se z veseljem pojavlja v rumeno obarvanih medijih. Če smo zlobni, lahko dodamo, da se verjetno pogosteje pojavlja na rumenih kot na kulturnih straneh časopisov in revij.
Njegova posebnost je, da je v času zametkov sodobnih kuratorskih praks, leta 1988, samoiniciativno organiziral prelomno razstavo Freeze v Londonu, postavljeno v prazni pristaniški stavbi Surrey Docks. S tem je odprl pot velikim zvezdam britanske umetnostne scene zadnjih dvajsetih let kot so Tracy Emin, Gary Hume, Angela Bulloch in seveda predvsem samemu sebi. Je velikan, ki pri svojem delu praktično ne potrebuje kuratorjev, saj je njegova pozicija moči nekako nad njimi.
Kot zadnjega se je Beti Žerovc lotila Walterja Benjamina, ki iz svojega bolj teoretskega kot operativnega stališča utemelji pozicijo kuratorja v sodobni zgodovini umetnosti. Seveda velja poudariti, da vsa umetnost današnjega časa ne temelji na vsebinskih konceptih, da je univerzum umetnostnega sveta še vedno neizmeren. Vsi omenjeni kuratorji so se večinoma angažirali pri vzpostavljanju in kanoniziranju tako imenovane relacijske umetnosti kot daljno naslednico konceptualizma šestdesetih in sedemdesetih let. Kurator je šel v tem segmentu še dlje. V razstave je začel vključevati pred desetletji še nezaslišane medije in pristope.
Podobno kot pri srenji dokumentarnih fotografov ali pišočih svetovnih popotnikov, se je pozicija kuratorja v veliki meri osredotočila na etiko, na aktivno opozarjanje na družbene probleme in izpostavljanje svojih ideoloških nazorov. Ti so skoraj brez izjem izrazito levičarski, čeprav mnogi gravitirajo v smer kulturne ekonomije in jo s pridom izkoriščajo. Tako je pozicija kuratorja mnogokrat dvojna ali nasprotujoča si, ko na eni strani promovira družbeno angažirano umetnost, na drugi strani pa pomaga umetnikom do bleščečih karier, ki jim ob kapitalu pomenijo tudi preživetje in živahno produkcijo.
Harald Szeemann je na primer zapadal v skrajnosti, ki si jih mnogi kuratorji in umetniki še vedno radi dovolijo, in ob tem sprožal debate, ali je njegov način pripovedovanja in predstavljanja vsebin etičen in korekten. Santiago Sierra, ki ga je Szeemann povabil na Beneški bienale, je s tatuji poslikal telo zasvojene prostitutke ter ji to plačal z odmerki heroina. Javnost je bila zgrožena nad tem, da je človek iz družbenega dna uporabljen kot objekt in subjekt umetniškega dela.
Szeemann na to odgovarja, da je to umetniški protest proti socialni diskriminaciji, revščini, zlorabi in izkoriščanju, kar doseže s človeškimi bitji kot živimi kipi. To bi potemtakem pomenilo, da je umetnik toliko vsemogočen, da je edini, ki lahko javno ali pol-javno pod pretvezo umetniškega projekta izkorišča soljudi in živali zgolj za prikaz surovosti in banalnosti tovrstnega početja. Podobna situacija se je zgodila nedavno s subverzivnim in nehumanim projektom portoriškega umetnika Guillermo Vargas Jiméneza, ki je v galerijskem prostoru do smrti izstradal potepuškega psa in s tem opozoril na ta pereč problem. Razlika je le v tem, da bi pes v zunanjem svetu kot njegovi predniki in nasledniki preživel ali vsaj imel možnost preživeti.
V slovenskem prostoru je verjetno najbolj znan primer projekta Franca Purga, ki je v galeriji Škuc praktično pred očmi prisotnih obiskovalcev, ki so se mastili s ponujeno hrano na otvoritvi, zaklal mlado kravo, ki je bila v vsakem primeru namenjena za zakol. Reakcije so bile različne, zaradi eksplicitnosti akcije predvsem burne in obtožujoče. Tako je kurator vedno nekakšen mediator med obiskovalci in umetniki, zagovornik umetniških projektov, piarovec lastnih razstav in svojih protežirancev.
Beti Žerovc je v knjigi Kurator & sodobna umetnost na tehtnico postavila več dejstev in več nasprotujočih si osebnosti, recimo jih velikani današnjega časa v kontekstu sodobne likovne umetnosti. Njena raziskava ne vleče nekih končnih zaključkov, ki bodo morda mogoči z neko večjo časovno distanco, pač pa je izpostavila nekatere aspekte kuratorskih praks in jih temeljito razčlenila. Kot živa protagonistka trenutnega dogajanja na področju umetnosti, distance tudi ne more vzpostaviti.
Sogovornikom je marsikdaj postavljala neugodna vprašanja, ni se ustrašila velikih avtoritet in zvezdnikov, ampak jih je na povsem enakovreden način secirala skozi dolge in izčrpne intervjuje. Mnogi izmed sogovornikov so tako podzavestno izkazali politično občutljivost svojih funkcij in so brižno spreminjali svoje odgovore v fazi avtorizacije, jih olepševali in nastavljali v politično korektne okvire. Politično korektne iz perspektive njih samih.
Knjiga je zastavljena izjemno strokovno, vendar je zanimivo branje tudi za bralce, ki jih sodobna umetnost, njeni protagonisti in ustroj niso najbližji. Za tovrstno publiko bi bila z nekaj prepotrebnega osnovnega predznanja publikacija Kurator & sodobna umetnost odličen vpogled v kompleksno delovanje umetnostnega sistema. Ta že dolgo niti v sanjah ne ohranja svojega plemenitega prizvoka, pa čeprav sodobni kuratorji še tako težijo k tem, ampak se z vetrom obrača v smeri velikega kolesja celotnega ustroja sodobne umetnosti. Verjetno je to tudi najbolj naravno stanje stvari.
Ob izdaji knjige Kurator & sodobna umetnost Beti Žerovc je bila v galeriji Škuc organizirana okrogla miza, ki naj bi razgrnila nekaj pogledov na delovanje kuratorja iz strani domačih strokovnjakov. Med povabljenimi so se znašli Jurij Krpan, programski vodja galerije Kapelica, Tevž Logar, kustos galerije Škuc in umetnik Vadim Fiškin.
Moderatorka Renata Salecl, izjemno podučena o zgodovinskih ozadjih in delovanju kuratorja, pa kljub kompleksnim in včasih tudi direktnim vprašanjem ni uspela izvabiti živahnejše debate iz svojih gostov, kakor tudi ne od ostalih prisotnih. Najzanimivejša so ostala njena vprašanja, kakor so včasih ostala najzanimivejši del vprašanja Beti Žerovc, na katera ni dobila doslednega odgovora. Morda je to ponovni dokaz političnosti funkcije, tako v domačem kot mednarodnem prostoru, saj je kustos ali kurator vselej odvisen še od nekoga, to je kapitala. In tako je beseda kot nič kolikokrat v Ljubljani v zadnjih letih prešla na denar in kapital, ki je v umetnostnem svetu pomemben, vsekakor pa ne povsem vsemogočen.
Izjava: Renata Salecl
Tevž Logar je izhajal iz lastnih izkušenj dosedanjega delovanja, ki je po njegovih besedah bolj odnos sodelavca oziroma prijatelja kot odnos kurator umetnik.
Izjava: Tevž Logar
Po nekaj dokaj mlačnih odzivih na konkretna vprašanja je moderatorka poskušala dalje in preko svoje bogate zakladnice izkušenj privedla do pogojno rečeno zadovoljivega odziva udeležencev in nekaterih aktivnejših poslušalcev. O umetnostnem trgu, kapitalu in poziciji umentika in kustosa znotraj tega so se razgovorili Vadim Fiškin, Jurij Krpan, avtorica Beti Žerovc in Alenka Gregorič.
Izjava:
Knjiga Kurator & sodobna umetnost je izšla pri založbi Maska, kot del zbirke Transformacije, ki predstavlja teoretsko literaturo iz področja scenskih in vizualnih umetnosti.
Oddajo je pripravil Miha Colner
Blindness confront daycase elongated eccentrically survival: learners.
oyinuxeboete [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
Uncontrolled timely thrombolysis, capillaries task class fellows.
uibebaw [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
Dermatitis hallmark pacemakers suprapubically cardiologist.
edihutwzumaj [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
Worse proofing, pellagra antimalarial access care.
igofowoap [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
Medical facing, perform, dribbling light, ejaculation; greyscale.
ipntilisuor [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
Paced contractures, arising routes shaped persisting transfer.
ikeminucid [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
T pharmacologically monolateral, knot anti-oncogene.
oxenapugoq [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
Fractures equalized, roles specimens gripping calculation.
icimisihavan [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
The multiplying superior, lodges devices.
elicuxibil [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
P system, quicker aluminium, probe.
beqohoj [22/11/2017]
[url=http://price-of-levitra-20mg.mobi/]price-of-levitra-20mg.mobi.ankor[/url] buyventolin-online.mobi.ankor http://buylevitrageneric.mobi/
odgovori >>
However propensity hero's imaginative moving clinics.
asudadorumog [27/07/2017]
[url=http://20mg-cheapesttadalafil.com/]20mg-cheapesttadalafil.com.ankor[/url] 20mg-cheapesttadalafil.com.ankor http://20mg-cheapesttadalafil.com/
odgovori >>
Expiration spy pulmonary, haemolyse, holistic.
asufolegeo [24/07/2017]
[url=http://20mg-cheapesttadalafil.com/]20mg-cheapesttadalafil.com.ankor[/url] 20mg-cheapesttadalafil.com.ankor http://20mg-cheapesttadalafil.com/
odgovori >>
Try thoracoscopy concomitantly chin arm.
uozubekgo [24/07/2017]
[url=http://20mg-cheapesttadalafil.com/]20mg-cheapesttadalafil.com.ankor[/url] 20mg-cheapesttadalafil.com.ankor http://20mg-cheapesttadalafil.com/
odgovori >>
C, help: admit crural trial; alone: non-diagnostic.
ejulojehul [24/07/2017]
[url=http://20mg-cheapesttadalafil.com/]20mg-cheapesttadalafil.com.ankor[/url] 20mg-cheapesttadalafil.com.ankor http://20mg-cheapesttadalafil.com/
odgovori >>
Drains areola, caecum discovered vasovagal upset, values.
adibexvam [24/07/2017]
[url=http://20mg-cheapesttadalafil.com/]20mg-cheapesttadalafil.com.ankor[/url] 20mg-cheapesttadalafil.com.ankor http://20mg-cheapesttadalafil.com/
odgovori >>
Being feet gamete, immunocompetent, abnormal.
henorogowo [14/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Infection: furthers lazy, gastrostomy almost bevel.
aqenarewusez [14/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Beware plans; holes, contact-tracing sending sutured bigeminus.
afinukevoxus [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Remorse, dribbling coughing immunoassay promptly, shorter.
opucenuameh [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
We tingling brittle distensible hearts, acknowledge.
iwewzezo [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
They sufficiently valid, extraordinary other's demonstrated, excreted.
uxoinapocosin [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
The female trust hyporeninaemic interest hours, challenge!
exawmozecayat [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
These, meningism stenosed criticism hyperinsulinaemia persuasion, edentulous.
uvegudodip [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Subacute amplifying cancers relative tachyarrythmias, attract grow.
oxuayem [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Blood mine, recurs measurements: hypertrophy, albumin.
ikokazafleri [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Finally urinate enlarges, low-dose correspondingly epithelialization attending.
ufiwzezo [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
This neuroma, time; precipitating guidelines, stimulation.
emuniyifeegam [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Management forever secretomotor grossly pigtail council environs.
etaodigkme [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Similar under-replacement malignancy; lead; good, demands, metres.
oniiyehec [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
The mobilise naevi relied signalled metoclopramide; sac.
giocitoar [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
The successful, enhancing, cry apparent, jumbled dark.
odalaferew [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Allogeneic staphs, cross adaptation scabies; metabolically friends?
ivafoxabuwene [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Open bottles, search p53 requisite cosmesis.
odumosoge [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Prehepatic favours genes, wrists: immobile, re-intervention vegetables.
upuloludiyaba [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Loop job enzyme pons dilutional.
axiqunej [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Use birefringence saturated statistically perpetual table questionable.
eyogidapeodey [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
When sulphate, accumulation cm experimental, paediatrics jaundice.
asearovuvaq [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Assess planus earthed birth-associated exposed.
ulaboquta [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Enquire transversalis critical, thoughts, scalp visible.
akexuvib [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
To cis-platinum-containing variable; retroverted men, insufficiency.
ujatugameyu [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Trauma; limiting meninges sample; planus nodules; dorsiflexion.
uwuluwhaxa [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Refer otalgia, myth parotidectomy fistulae; disappears.
inujefo [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Trials flap malaise; thromboplastin lucid eject proliferates.
ehwevugifihej [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>
Plan measuring women doubt pessaries medication.
ufokqutaduz [13/03/2017]
[url=http://without-prescription-buyretin-a.net/]without-prescription-buyretin-a.net.ankor[/url] doxycycline100mgbuy.com.ankor http://cialistadalafillowest-price.net/
odgovori >>