Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SODOBNA SRBSKA PROZA DRUGIČ: VLADIMIR KECMANOVIĆ - FELIKS (3793 bralcev)
Nedelja, 26. 10. 2008
kristinas



NIN-ova nagrada za roman leta že vrsto let velja za najuglednejše tovrstno priznanje v Srbiji. Pozornost literarnega občinstva pa ponavadi ni namenjena zgolj zmagovalcu, temveč tudi avtorjem, ki se uvrstijo v ožji izbor. V lanskem letu je bil najmlajši nominiranec izbora Vladimir Kecmanović, ki si je nominacijo zaslužil za svoj tretji roman Feliks in kateremu se je po mnenju kritikov nagrada za las izmuznila. Avtor za literarno srenjo sicer ni bil popoln neznanec, vendar pa si je šele z omenjenim romanom dokončno utrdil mesto na literarni sceni.

Vladimir Kecmanović se je rodil leta 1972 v Sarajevu. Pri osemnajstih letih je objavil svoje prvo delo, kratko zgodbo z naslovom Histerija in zanjo prejel nagrado Iva Andrića. Po začetku vojne v BiH se je preselil v Beograd, kjer je na Filološki fakulteti končal študij književnosti. Piše romane in kratke zgodbe. Prvi roman Poslednja šansa oziroma Zadnja priložnost je objavil leta 1999, dve leti kasneje pa je sledil še Sadržaj šupljine oziroma Vsebina votline. Do sedaj še nobeno delo ni bilo prevedeno v slovenščino.

Roman Feliks, katerega odlomek bo predstavljen v nocojšnji oddaji, tematizira arhetipski odnos med očetom in sinom ter njun spopad. V prvem poglavju pripovedovalec v detektivski maniri rekonstruira povprečen dan starejšega gospoda Simeona Rakića, ki ga že od mladih dni spremlja vzdevek Feliks – po prevarantu iz pripovedi Thomasa Manna: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla. Simeon si svoje upokojenske dneve krajša s potovanji v manjša srbska mesta in goljufanjem potencialnih kupcev njegovega stanovanja v središču Beograda. Nekega večera ga po vrnitvi domov v stanovanju pričaka neznanec, ki se prav tako predstavi kot Feliks in mu grozi s pištolo. Nepovabljeni gost se izkaže za Simeonovega dolgo izgubljenega sina, ki se je po letih bivanja v tujini vrnil domov na materin pogreb in na obračun z očetom.

Najmočnejša plat romana je gotovo avtorjev stil pripovedovanja. V kratkih, dostikrat celo enobesednih stavkih, ter poigravanji s pripovedovalčevo masko uspe Kecmanoviću zgraditi napeto zgodbo, ki se, iz sprva detektivske pripovedi, v drugem delu prelevi v razburljiv triler in na koncu konča kot družinska drama dveh Feliksov.



Komentarji
komentiraj >>