Kdor ima veliko znanja...vidi dosti sranja.
Takšne in podobne izjave so včeraj odmevale po zagrebških ulicah. Po teh so se sprehodili študentje in njihovi podporniki v boju proti privatizaciji šolstva in znanja.

Hrvaški kolegi opozarjajo na problem šolnin, ki jih plačuje vsaj dobra polovica hrvaških študentov. Zahtevajo zakon, ki bo poskrbel za brezplačno izobraževanje. Hkrati prijazno predlagajo, da se javna sredstva prerazporedijo v korist javnega šolstva.

V začetku protestnega shoda so poudarili, da so šli na ulice, ker ne želijo končati na cestah. Glede na to, da je 5. november naših sosedov dan Univerze, so na kratko čestitali rektorju. Potem pa so slavili praznik povsem drugače.

5. november je bil oklican za mednarodni dan omenjenega boja, kjer so v imenu istega cilja organizirali protestne shode v več kot 20 državah sveta. Tudi v Bangladešu, Kolumbiji, Egiptu, Izraelu in Filipinih. Skratka širom sveta v še širšem pomenu besede. Ne, Danske ni bilo med njimi. Zakaj ne? Hrvaški kolegi so povedali, da so si Danci že izborili tisto, za kar se borijo drugod - za brezplačno visoko šolstvo.

Nikar se ne sprašujte, ali je bila med sodelujočimi protestnimi državami tudi naša ljuba Slovenija, v kolikor izpustimo udarne proteste, ki so se zgodili povsem skrito od oči javnosti... Protesta v Zagrebu se je udeležila manjša delegacija Avtonomne tribune in koprska študentka. Omenjeni so z izjavo podprli kolege z druge strani meje. V izjavi so poudarili, da je boj proti privatizaciji šolstva in uničevanju avtonomije tega prostora skupen. Isto izjavo so na dan mednarodnega boja proti privatizaciji šolstva Tribunaši poslali še slovenskemu Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Zagrebškega protesta so se udeležili tudi profesorji fakultet, ki aktivizem svojih študentov vsebinsko in javno podpirajo:

Podpornica s profesorskih vrst, ki je hotela ostati anonimna, je poudarila pomanjkanje javnih razprav, ko se odloča o urejanju visokošolskega področja. Nove ureditve vodijo do dramatičnih posledic ravno zavoljo hitrih in tihih potez. Zveni znano, kajne?

Še bolj udarno se je na stran študentov postavila profesorica Filozofske fakultete Andrea Zlatar:
/

Med drugim je mimogrede okrcala še bolonjsko prenovo. Hkrati je nedvoumno povedala, da Hrvaška očitno postaja država, kjer je kapital v prednosti pred znanjem. Zavoljo tega pa ta postaja privilegij.

Protesta se je udeležil tudi predsednik Velikega zbora Neodvisnega sindikata znanosti in visokega šolstva Vilim Ribič:

Ribič torej poudarja, da bi moral biti dostop do izobraževanja in znanja enak za vse. Tudi on se ne strinja z neoliberalnimi idejami, ki spreminjajo znanje v blago. V nekaj, kar kupiš kot liziko v trgovini. Pravi, da tak način razmišljanja in delovanja v sektorju šolstva škoduje celotnem narodu. Slednje seveda velja še marsikje, ne le na Hrvaškem.

Tudi ostali udeleženci študentske populacije so svojo prisotnost utemeljili s podobnimi argumenti:

Študentje so mnenja, da je udeležba na tovrstnih shodih njihova dolžnost. Ponovno odmeva kritika, da šolstvo postaja biznis. To pa uspeva z neverjetno rastjo šolnin. Številke zadnjih let pričajo o tem, da bi bili takšne rasti veseli na marsikateri borzi:

Skratka, šolnine so postale nova tržna niša, ki so jo banke pogoltno zajahale. S prvimi informacijami ob vpisih dobijo študentje v paketku še reklame za kredite pri različnih bankah. Kako priročno.

Tako študentje kot profesorji so se močno obregnili ob dejstvo, da je kljub stalnemu poudarjanju o slabem stanju javnih sredstev, teh vedno dovolj za vojaške namene. Poleg tega zatrjujejo, da so floskule o današnji družbi znanja naravnost absurdne, saj ta postaja čedalje bolj oddaljena možnost slehernikov širom sveta. Absurdnost je postala še bolj očitna, ko so povedali, da je ljudi z visokošolsko izobrazbo na Hrvaškem le 7%. Med shodom so pozdravili demonstracije kolegov s Pule. Tudi tam so se odločili narediti konec apatiji. Borba pa je šele v nizkem startu.

V vidnih rdeče črnih barvah so moč protestnega vala okrepili še pripadniki MASA - Mreže anarhosindikalistov in anarhosindikalistk. Ti so v svoji izjavi odkrito in celovito skritizirali hrvaški Študentski zbor. Označujejo ga za tamponsko cono med študentsko populacijo in vlado. Kako slikovito. Služil naj bi za iluzijo legitimnosti in konsenza med omenjenima stranema, hkrati pa temelji na hierarhiji in samovolji.

Tudi oni so poudarili, da se borba ne sme končati s tem dnem. Pozivajo, da je treba za svoje cilje iti z radikalnostjo dalje. Če odgovorni tega shoda ne bodo vzeli resno, se je treba lotiti zadev po drugačni poti. Tudi z blokiranjem in zasedbo fakultet, kar je zadnje čase v podalpskih koncih že pogosta praksa. Takole so se oglasili še iz anarhističnih organiziranj:

Pripadnica anarhistične mreže je povzela občutke in učinke današnjega shoda. Jako in glasno. V kolikor bo to dvoje izzvenelo brez sprememb v visokošolski politiki, pa se bodo glasovi zopet ojačali.

Ker so proteste prijavili študentje filozofske fakultete, je bilo spremstvo modrih angelov zelo nežno in nevsiljivo. To se je na železniški postaji v Zagrebu obrnilo v zadnjih minutah pred odhodom. Člana Avtonomne tribune je ustavila skupina policistov in si poželela 200 HRK zaradi pitja alkoholne pijače na javnem mestu. Ker je bil takrat borbeni duh v malce nižji prestavi, je bil postopek hitro končan.

Kljub čuvarjem reda in miru je dan obrodil oblikovanje močnega sporočila leaderjem. Sporočilo, ki je brez težav premostilo meje, tudi šengenske: Dosta je!

Novinarsko žilico je Juliji Somrak z bajalico pomagal odkrivati Jure G.