FV Music Festival 2008, Menza pri koritu, Ljubljana, 29.11.2008
* V soboto se je v Menzi pri koritu na Metelkovi odvil deveti po vrsti FV Music Festival. Publika je v dvorano počasi kapljala, medtem ko so skupine izvajale še tonske vaje. Kljub malce poznejšem pričetku festivala so Diego, skupina iz Ilirske Bistrice stopili na oder pred pol polno dvorano Menze. Diego, bivši maratonci Radia študent, igrajo brzeč rockenrol začinjen z mladostno energijo, podmazan s spevnostjo. Hitre pesmi so podajali iz odra bliskovito, obenem pa ohranjali sproščeno vzdušje. Mogoče bi od skupine, ki igra hiter punk rock pričakovali krajše premore oziroma večjo povezovalnost med pesmimi, s čimer bi dosegli večji učinek preigravanja. Skozi nevsiljiv, sproščen pristop do publike je skupina ogrela oder in publiko za nadaljni potek festivala.
Naslednja je na oder stopila zagrebška skupina Gatuzo, kitarist Damir Trkulja ter bobnar Goran Martinjak. Gatuzo je v domačih krajih bil deležen pozitivne kritike in tudi publika, ki je medtem že bolje napolnila Menzo, je prihod skupine navdušeno pozdravila. Predstavila sta pesmi iz prvenca Nuge/Ruke/Glave. Damir z ritmičnim in tekočim igranjem kitare pritegne pozornost poskušalca. Tekoče preigravanje združi z doživetim podajanjem besedil, odpetih v hrvaškem jeziku. Po zvoku bi njuno glasbo lahko umestili nekje med rockovskim in danes trendovskim britanskim indie zvoku, seveda okleščenim zgolj na dva inštrumenta. Med energičnim nastopom Damirja, se je bobnar Goran držal bolj v ozadju in le redkokdaj stopil v ospredje. Premajhen medsebojni dialog, se je pokazal kot največji manjko njunega sobotnega nastopa. Ponudila sta energičen, ritmičen nastop a s premalo dinamike, kar zasedba zreducirana zgolj na dva inštrumenta potrebuje. Kljub tej pomanjkljivosti je kombinacija tekočega igranja kitare, pristnega vokala in indie plesnega podajanja ritma bobnov zdržala štirideset minutni nastop.
Po malce daljši pavzi, ki je sledila je oder zasedla zabavljaška zasedba Muškat Hamburg, ki tako kot rock ljubi vino, in obratno. Omenimo, da so Muškat Hamburg svoj prvenec Uživaj pokončno izdali pri FV Music. Skupina kar precej pozornosti posveča odrski podobi, bodisi so to rockerske poze držanja kitare ali pa brčice in lasulja. Med brzenjem kitar se na odru dogajajo hedonistični razvrat, humor ter polivanje s pivom. Med temi rockerskimi norčijami skupina ustvari zvočni šus, ki se sprehaja od trdo rockerskih pa tja do punk rockerskih zvočnih podob. Skupina na odru deluje uigrano, konico odra zasedata basist in pevec, ki je najbolj zadolžen za odrske burke. Bobnar in basist ustvarita močno, trdo ritem podlago, po kateri se sprehajata kitarista. Solo kitarist s svojimi vložki iz ozadja prispeva k podžiganju ostalih članov zasedbe. Ravno v momentih, ko skupina odvrže odrsko okrasje in ponudi zgolj trdo punk rockovsko brzino deluje najbolj prepričljivo. Lahko se vprašamo ali resnično potrebujejo na odru tisto gospodično, ki na odru drži metlo in jo uporablja kot navidezno kitaro ali na momente kot go-go štango? Pa vendar, Muškat Hamburg je skupina, ki glasbo ponudi s šovom. To pri njih pride v nerazdružljivem paketu, tako kot pri vzornikih Turbonegro.
FV misic festival je ponudil raznovrstnost glasbenih skupin. Če smo na začetku slišali sproščene mladostne punk rockerje, za njimi ritmični dvojec ter nato hedonistnični razvrat, so po ponovno malce daljši pavzi na oder prišli Jim Jones Revue.
V Jim Jones Revue je zbranih pet glasbenikov, z Jonesom na vokalih, včasih podprtim še z električno kitaro. Po začetnih manjših težavah z ozvočenjem so začeli udarno, tako kot se začne njihova plošča. Prisotni publiki so osvežili spomin kaj rock'n'roll predstavlja. V soboto je to bil predvsem žur ob glasni, neposredni ter igrivi glasbi. Skupina je vseskozi delovala udarno in igrivo. Poleg vokalista je pozornost prevzel klaviaturist, ki je vseskozi držal hiter tempo poln preigravanj. Na drugi strani sta razpoloženi kitarist ter basist obvladovala svojo tretjino odra. Nekje na tretjini koncerta se je Jonesu odpel pas kitare, ki je zgrmela na tla, kasneje so kitaristu ponagajali kabli njegove kitare. Vendar to skupine ni zaustavilo. Odlikoval jih je močan zvok, ki ga je proizvajala trojica kitare, bobna ter basa in nenehno preigravanje klaviaturista. Občinstvo, ki si je želelo predvsem hitrega in glasnega igranja, se je na ponujeno razdajanje skupine odzvalo ter začelo poplesavati v bližini odra. Jim Jones Revue so vseskozi ohranjali intenziteto nastopa, na trenutke se je še povečala, predvsem ob udarni podlagi basista in kitarista ter norenju Jonesa in klaviaturista. Po približno uri dolgem besnenju na odru ter kratkem bisu se je končal nastop skupine, ki je predstavljal tudi višek sobotnega koncerta.
Po nastopu Jim Jones Revue se je dvorana Menze vidno izpraznila, v njej je bilo malenkost več ljudi kot ob začetku sobotnega koncerta. Kot zadnja sta okoli druge ure na oder stopila italijanski dvojec The Mojomatics, ki sta z ploščo Don't Pretend That You Know Me prestavila v malenkost hiterjšo brzino. Na nastopu sta pred že malo utrujeno publiko predstavila pesmi iz svojih albumov, ki se gibljejo od garažno rockerskih, prek bluesovskih do countryevsko obarvanih pesmi. Pozornost ponovno pritegne kitarist z vokalom in s pristnim nastopom. Bobnar z natančnim podajanjem ritma skrbi za dokaj minimalističen zvok skupine, ki pa se nadgradi z občasnim igranjem orglic oziroma akustične kitare. Vrhunec njunega nastopa je predstavljala izvrstna priredba združenih pesmi If I Had Possession over Judgement Day ter Baby Please Don't Go, s katero sta se poslovila in s tem zaključila deveti FV Music Festival okoli tretje ure zjutraj.
Pripravil Peter Recer
Komentarji
komentiraj >>