Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Komentar o rekordni vključenosti mladih v visokošolsko izobraževanje (5113 bralcev)
Četrtek, 27. 11. 2008
univerza



»Učiti se, učiti se in še enkrat učiti se« je bil citat, zapisan v naših osnovnošolskih spričevalih. Očitno smo Slovenci, mladi in naši starši, te besede vzeli preveč dobesedno. Tako se danes na fakultete vpisuje več kot 60 odstotkov mladih, kar nas seveda uvršča v sam vrh EU.

V zadnjih sedmih letih nam je skoraj uspelo nadoknaditi zaostanek za povprečjem EU, v deležu visoko izobraženega prebivalstva v starostni skupini 25 do 64 let. Tako ima danes 21,9 odstotka Slovencev, starih med 25 in 64 let, visoko izobrazbo.

Zavidanja vreden uspeh, če bi takšnemu razvoju sledilo tudi gospodarstvo in bi se odpirala nova delovna mesta za kadre z visoko izobrazbo. Ker ni tako, je številka brezposelnih mladih diplomantov, prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje, z 826 pred desetimi leti zrastla na prek 4000. Ta problem, da gospodarstvo takšni spremembi v izobraženosti delovne sile ni sledilo, se odraža tudi v objavljenih oglasih za delo, kjer se pretežno išče nekvalificirana delovna sila. Naše visokošolske ustanove pa vsako leto »izbruhajo« vse več diplomantov, v letu 2007 jih je tako v Sloveniji diplomiralo 16.680. Za primerjavo naj povem, da se je v letu 1988 v Sloveniji rodilo 25.209 otrok.

Omenjene številke kažejo na nekakšno napako v izračunu oziroma odsotnost premišljenega načrtovanja. Po osamosvojitvi Slovenije, ko so bile popularne razne razvojne strategije, je nastalo tudi prepričanje, da je za razvojni preboj države potrebna dobro izobražena delovna sila. Nobena od dosedanjih vlad pa ni dojela, da bi morala tudi država premišljeno sodelovati pri razvoju kadrov, ne pa usodo mladih bodočih izobražencev prepustiti toku. Ta tok diktirajo ambicije staršev, pomanjkljivosti v srednješolskem izobraževanju, okostenelost univerz ter potrebe delodajalcev po čim cenejši in čim bolj fleksibilni študentski delovni sili.

Vse sile, uperjene v usmerjanje otrok v gimnazije in potem naprej v študij, so tako lahko rodile zgolj strukturno brezposelnost. To pomeni, da določeni poklici, ki jih išče gospodarstvo, med iskalci zaposlitve niso zastopani v zadostni meri. Zastopani pa so poklici, kjer večjih potreb po delavcih ni, torej suficitarni poklici. Strukturno brezposelnost v primeru visoko izobraženih kadrov predstavljajo predvsem diplomanti družboslovnih smeri, poslovnih ved, ekonomije in prava.

Čeprav se izobrazba omenja kot varovalo pred brezposelnostjo, že nekaj let ni več tako, saj so ravno mladi diplomanti suficitarnih poklicev tisti, ki se najslabše znajdejo na trgu delovne sile. In konec koncev lahko na zaposlitev čakajo tudi več let, čeprav jo aktivno iščejo.

Vse dosedanje vlade so si torej rajši nadele plašnice in se pretvarjale, kot da je problem obroben. Brezposelnosti določenega segmenta visoko izobražene sile niso želele dojeti kot težavo. Prejšnja vlada je celo prenesla izvor problema na posameznika in posameznikovo izbiro študija. Čeprav je jasno, da izbira študija ne temelji izključno na zaposlitvenih možnostih, temveč predvsem na osebnih zanimanjih.

Možnost zaposlitve se je tako prenesla na raven socialno-kulturnega kapitala. Če povem bolj enostavno, verjetnost zaposlitve na željenem delovnem mestu je povezana z okoljem, iz katerega študent izhaja. Se pravi, da je pomembno, kdo so in kaj počnejo njihovi starši. Do selekcije v Sloveniji torej ne prihaja zgolj pri vstopu v izobraževanje, kjer imajo otroci bolj izobraženih staršev boljšo možnost, da se v študij vključijo in ga končajo, temveč predvsem pri vstopu na trg dela. Trg dela opravlja pri nas tisto kruto dokončno selekcijo, ki mlade loči na poražence in zmagovalce.

Če se navežem na vstop na trg dela, je vpis na študij pri nas v 90. letih zaznamoval tudi odlog odhoda v zaposlitev, ker zaposlitve za mlade ni bilo. Očitno ima študij pri nas še danes tak pomen, pomen reševanja socialne problematike mladih. Mladim omogoča delo prek študentskega servisa, študentske bone in nekaterim izbrancem tudi bivanje v študentskem domu ali štipendiranje.

Z brezplačnim študijem in privilegiji, izhajajočimi iz študentskega statusa, so torej slovenski delodajalci in oblastniki kupili socialni mir. Le upamo lahko, da bo demografija naredila svoje in bo počasi začelo primanjkovati kadra na vseh področjih in bo tako kupljeni socialni mir ostal nedotaknjen.

Generacije, rojene konec 70. in v začetku 80. let, pa bodo tiho plačale davek nerazvojni politiki Slovenije. Posamezne usode mladih, ki so po koncu študija neuspešno vstopili na trg dela, bodo tako neslišno utonile v pozabo.

Svoje mnenje je premierno izrazila Mojca Nemgar, pomagal je Jure G.

 



Komentarji
komentiraj >>