Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Torkovi vitezi pod mizo Radia Študent (5185 bralcev)
Torek, 9. 12. 2008
torkar



07.00 Evo nas!



07.02 RADIKALNA BUDNICA 1


 

07.30 STOP and REWIND



08.15 ODVRATNIŠKA PISARNA



08.30 NULTA OBVESTILA



08.35 KORUPCIJA ZA POSLUŠALCE (hot-dog show)



09.25 NEZNOSNA HLADnost bivanja

 



09.45 M-SERVIS - sveža delovna ponudba



10.10 TEAPARTY - z LUCIJO ÆIROVIÆ o stand-upu



10.55 sayonara


10.56 RADIKALNA BUDNICA 2


Neznosna hladnost bivanja, 10.del

Pozdravljeni. Ko smo nazadnje spremljali življenje v hladilniku, je to ubralo rahlo nežnejše, bolj romantične tone. Če smo natančnejši, se še vedno nahajamo v zamrzovalniku, kjer je nenadejana romanca vnesla kanček topline v sicer ledeno hladno pokrajino. Skupaj sta se namreč spečala naš herojski pustolovec Klobasa in pa njeno ledeno visočanstvo, kraljica Gelatina III. - ali Lučka, kot jo poznajo njeni bližnji.

Oh, Gelatina,“ je tako nekega dne začel Klobasa in naredil tako mil pogled, tako mil kakor ga sploh lahko napravi kos predelanega svinjskega in govejega mesa.

Prosim te, rekla sem ti že, kliči me Lučka,“ je vskočila njegova sogovornica in naredila tako topel pogled, tako topel kot ga sploh lahko napravi zamrznjen mlečni izdelek.

No, torej Lučka, kot veš, sem ti že večkrat izpovedal svojo ljubezen. In zdi se mi... da bi rad s teboj preživel ostanek svojega življenja.“

Oh, Klobasa...“

Tako se je vse skupaj začelo. In nadaljevalo. In stopnjevalo. Recimo, da sta postajala Lučka in Klobasa vse bolj ½afrodizična½ in neke noči je Klobasa iz male fazanovine postal prava odrasla mesnina...

Vendar idila ni trajala dolgo. Kmalu je naš parček ugotovil, da sta med njima določene težko premostljive razlike. Ni šlo zgolj za male stvari, kot to, da je Klobasa smrčal, ali da je Lučka puščala drobtinice korneta v postelji. Kmalu sta ugotovila, da se njuni pogledi na skupno življenje temeljito razlikujejo...

Pa saj bom zmrznil! Že tukaj v taboru je hudo, ven na plan si niti stopiti ne upam. Poglej te ozebline.“

Ja, kaj pa pričakuješ? Saj smo vendar v zamrzovalniku. Imaš mogoče boljši predlog?“

Pridi z menoj na našo polico.“

Si nor!? Kaj je s tabo, saj bi se stopila.“

Kako veš? Mar si že kdaj poskusila?“

Zakaj pa ne bi ti poskusil živeti tukaj.“

Saj poskušam. In če bom še malo poskušal, si bom na koncu sam poiskal mikrovalovko!“

Ti jaz nisem dovolj?“

Če ne bi bila tako hladna...“

Ti svinja! Obnašaš se kot govedo.“

Lučka, jaz...“

Ne ti meni Lučka. Zate sem kraljica Gelatina III.. Zdaj pa mi zgini izpred oči. In ne vračaj se več.“

 

Tako se je končala ta ljubezenska zgodba. Klobasa je zopet stal na robu zamrzovalnika. Nepremično je zrl v meglice, ki so plavale pod tik njim.

Dovolj je bilo bežanja. Dovolj je bilo skrivanja. Sedaj končno vidim, kje je moja usoda. Vračam se v hladilnik. Vračam se tja, med sire in jogurte, med alkohole in sokove, med zelenjavo in moje brate, mesnine. Naj se glas razlega po celotnem hladilniku: KLOBASA SE VRAČA!“



09.45 M-SERVIS - sveža delovna ponudba



10.10 TEAPARTY - z LUCIJO ÆIROVIÆ o stand-upu



10.55 sayonara


10.56 RADIKALNA BUDNICA 2


07.00 Evo nas!



07.02 RADIKALNA BUDNICA 1


 

07.30 STOP and REWIND

Hladna vojna v Združenih državah Amerike je zaznamovala obdobje velikih vprašanj: kdo je njihov? Kdo je naš? Kdo vohuni za njih? Kdo predaja podatke nam? In najbolj pomembno: ali je med nami nekdo, ki ni naš? Američani so živeli v negotovosti. V vsakem Georgeu so iskali Grigorija, v vsakem Johnu Ivana, v vsakem Josephu Josifa Visarionoviča. Prav pa na današnji dan leta 1950 so končno zajeli majhno ribo, ki naj bi pripeljala do velikih zarotnikov. Prvi člen v verigi je bil Harry Gold. Tako kot vsak zločinec Harry ni želel potoniti sam in je pokazal na sodelavca, Davida Greenglasa. Nebodigatreba je David pokazal na svojo sestro Ethel Rosenberg in njenega moža, onadva pa sta hotela pokazati na … Pok! Krog se je prekinil. V tretje gre rado, so rekli policisti in se odločili, da sta prav Rosenbergova tista, ki ju ves čas iščejo.

Na sodišču se je vendarle pokazal en problemček. Ethel – ženica z okroglim obrazom in temnimi kodri – ter Julius – neroden očalar s prekratkimi hlačami – nista bila ne posebej ugledna ne posebej premožna in tudi političnih zvez nista imela. Skratka, nobenih dokazov ni bilo, ki bi lahko potrdili njuno vpletenost v umazane sovjetske posle. Kaj pa zdaj, se je zmedeno spraševala porota. Nato se ji je utrnilo – če odpovejo sodobne metode, se vrneš k starejšim. Tako so Juliusa in Ethel poslali na električni stol z dobro staro srednjeveško logiko: če preživita, nista kriva. Proti sojenju Rosenbergovim so protestirali Picasso, Sartre, Brecht in ostala evropska smetana. Vendar znotraj države ni bilo nobenega, ki bi jasno in glasno izgovoril: »J’accuse!« [žaküz]. Tako sta zakonca postala prva civilista, ki sta bila v neki demokratični državi obsojena v tipičnem totalitarnem procesu.

V ozadju danes poslušamo Strange Fruit, kulten komad Billie Holiday, ki govori o še eni izmed večnih tem – linčanju. Ni naključje, da je bil avtor tega komada, judovski učitelj Abel Meeropol, edina oseba, ki se je ponudila, da bo posvojila Rosenbergova otroka.

 

9. 12. 1897 je bil datum, ki je v treh različicah – po gregorijanskem, judovskem in koledarju francoske revolucije – krasil prvo naslovnico prvega feminističnega dnevnega časopisa Le Fronde [l frond]. Vse funkcije v časopisu, od pisanja do distribucije, so opravljale ženske, sporočilo pa je bilo jasno: enakopravnost med različnimi. Problem se je pokazal, ko novopečene novinarke niso mogle vstopiti v vse kraje, kjer se je odvijalo javno življenje. Abstraktna ločitev med javnim prostorom, kamor so sodili moški, in zasebnim, kamor naj bi spadale ženske, je bila dobesedno materializirana v ženskam nedostopnih inštitucijah, kot sta parlament ali borza. Kljub temu je Le Fronde vrgel rokavico nazaj in je dobrih sedem let vsakodnevno pisal ter kričal in trkal na vrata konservativnih ustanov. Za časopisno nadlogo je bila najbolj odgovorna ustanoviteljica Marguerite Durand, ekstravagantna dama, ki so jo ob aktivističnem angažmaju poznali tudi kot lastnico afriškega leva, ki ga je, zvesta svojemu slovesu, sprehajala po ulicah Pariza.

 

9. 12. 1992. Dan, na katerega je nemila novica povzročila bombastične naslove svetovnih ilustriranih revij - kraljevska hiša v Angliji je sporočila javnosti, da se bo mlada Diana uradno ločila od Charlesa. Časopisi so odmevali z eno besedo: Diana, Diana, Diana… Kdo je Diana? Plavolaso dekle, ki je na poroki nosilo rokave, večje od svoje glave? Srečnica, v katero zrejo debelušni obrazi nerealiziranih meščanskih princes? Medijski bavbav, ki prodaja časopise? Virtualni fenomen?

Diana je spoj računalniški funkcij, o katerem izveš vse v tisti sekundi, ko njeno ime vtipkaš na internet: Diana, plemkinja, ki je imela rada konje, Diana, depresivka, ki se je noseča vrgla čez dolge stopnice v kraljevski palači, Diana, bulimičarka, ki je bruhala v straniščno školjko, Diana, grešnica, ki se je požrešno valjala po konjušnici s svojim konjarjem, Diana, pop ikona v muzeju voščenih figur, v pesmi Eltona Johna, kraljica ljudskih src, izvedenka za Bosno, Gano, Kamerun, minska polja, aids, kvantno fiziko in modo. Diana – simulaker s tisoč podobami, nova mati Marija.

Diana je podoba, proizvodnjo podob pa podpirajo potrošniki podob. Prodajanje ilustriranih revij omogočajo kupci ilustriranih revij, proizvodnjo Diane pa uporabnice Diane. Diana Spencer se je 9. februarja 1992 ločevala in tedaj še ni vedela, da jo bo kmalu pokončala lastna medijska podoba. Ni vedela niti tega, da bodo na dan njene smrti največ hlipale ravno tiste, ki so jo ustvarile in obenem tudi usmrtile.

 



08.15 ODVRATNIŠKA PISARNA



08.30 NULTA OBVESTILA



08.35 KORUPCIJA ZA POSLUŠALCE (hot-dog show)



09.25 NEZNOSNA HLADnost bivanja

Neznosna hladnost bivanja, 10.del

Pozdravljeni. Ko smo nazadnje spremljali življenje v hladilniku, je to ubralo rahlo nežnejše, bolj romantične tone. Če smo natančnejši, se še vedno nahajamo v zamrzovalniku, kjer je nenadejana romanca vnesla kanček topline v sicer ledeno hladno pokrajino. Skupaj sta se namreč spečala naš herojski pustolovec Klobasa in pa njeno ledeno visočanstvo, kraljica Gelatina III. - ali Lučka, kot jo poznajo njeni bližnji.

Oh, Gelatina,“ je tako nekega dne začel Klobasa in naredil tako mil pogled, tako mil kakor ga sploh lahko napravi kos predelanega svinjskega in govejega mesa.

Prosim te, rekla sem ti že, kliči me Lučka,“ je vskočila njegova sogovornica in naredila tako topel pogled, tako topel kot ga sploh lahko napravi zamrznjen mlečni izdelek.

No, torej Lučka, kot veš, sem ti že večkrat izpovedal svojo ljubezen. In zdi se mi... da bi rad s teboj preživel ostanek svojega življenja.“

Oh, Klobasa...“

Tako se je vse skupaj začelo. In nadaljevalo. In stopnjevalo. Recimo, da sta postajala Lučka in Klobasa vse bolj ½afrodizična½ in neke noči je Klobasa iz male fazanovine postal prava odrasla mesnina...

Vendar idila ni trajala dolgo. Kmalu je naš parček ugotovil, da sta med njima določene težko premostljive razlike. Ni šlo zgolj za male stvari, kot to, da je Klobasa smrčal, ali da je Lučka puščala drobtinice korneta v postelji. Kmalu sta ugotovila, da se njuni pogledi na skupno življenje temeljito razlikujejo...

Pa saj bom zmrznil! Že tukaj v taboru je hudo, ven na plan si niti stopiti ne upam. Poglej te ozebline.“

Ja, kaj pa pričakuješ? Saj smo vendar v zamrzovalniku. Imaš mogoče boljši predlog?“

Pridi z menoj na našo polico.“

Si nor!? Kaj je s tabo, saj bi se stopila.“

Kako veš? Mar si že kdaj poskusila?“

Zakaj pa ne bi ti poskusil živeti tukaj.“

Saj poskušam. In če bom še malo poskušal, si bom na koncu sam poiskal mikrovalovko!“

Ti jaz nisem dovolj?“

Če ne bi bila tako hladna...“

Ti svinja! Obnašaš se kot govedo.“

Lučka, jaz...“

Ne ti meni Lučka. Zate sem kraljica Gelatina III.. Zdaj pa mi zgini izpred oči. In ne vračaj se več.“

 

Tako se je končala ta ljubezenska zgodba. Klobasa je zopet stal na robu zamrzovalnika. Nepremično je zrl v meglice, ki so plavale pod tik njim.

Dovolj je bilo bežanja. Dovolj je bilo skrivanja. Sedaj končno vidim, kje je moja usoda. Vračam se v hladilnik. Vračam se tja, med sire in jogurte, med alkohole in sokove, med zelenjavo in moje brate, mesnine. Naj se glas razlega po celotnem hladilniku: KLOBASA SE VRAČA!“

 

 



Komentarji
komentiraj >>