Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
UNIVERZITETNI INFOBLOK (3631 bralcev)
Ponedeljek, 8. 12. 2008
univerza



ŠOU v Ljubljani je zaradi očitkov nedemokratičnosti s strani Razsodišča ŠOS ostal brez zajetnega kosa finančne pogače. Juha, ki se je kuhala predvsem skozi študentske volitve, je očitno zavrela tako močno, da so izhlapeli tako papirnati kot tudi kovinski evri.

ŠOU poleg tega, da se je v času volitev znašel v primerjavi z Lukašenkom, sedaj preverja zakonitost odločitve ŠOS-a. ŠOU je mnenja, da postopek razsodišča ni bil pravilen, ker so ga iz postopka izključili. Ob tem je vsakemu navadnemu smrtniku kot tudi bitjem deičnih razsežnosti jasno, da se stranka, ki je v postopku pri kakršnemkoli razsodišču ali sodišču, prav zaradi tega izloči iz mehanizmov odločanja. Glede na to, da ŠOU v Ljubljani tako rekoč komaj prebira in razlaga svoje akte, kljub pravni službi ni pokazal minimalne floskularne demokratičnosti pri razlagi svojih aktov, ampak ŠOU must go on!

ŠOS je šel naprej. Študentska organizacija Slovenije je v Rogaški Slatini pripravila dvodnevno konferenco o financiranju visokega šolstva in upravljanju univerz. Predsednik ŠOS, Danijel Bandelj, meni, da je ustrezno financiranje univerz pomembno ne le za študente, ampak tudi za vse zaposlene v visokošolskih organizacijah in prav tako za državo. Zanj je to tudi ključno vprašanje nadaljnjega razvoja visokošolskega sistema v Sloveniji. "Brez ustreznega dogovora o financiranju univerz ne bomo dosegli kakovosti in odličnosti študijskih programov," je še dejal Bandelj.

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Jozsefa Györkösa, je financiranje univerz stalni del reform, za uspešno ureditev tega vprašanja pa je nujen dialog med vlado, študenti in visokošolskimi organizacijami. Dodal je še, da mora imeti univerza vpliv na širšo družbo. Poglejmo sedaj, kaj se je dogajalo pod streho službovanja državnega sekretarja Györkösa.

Iz prej kucljato rožno-dolinarskega ministrstva so nam golobi, ki se sedaj delno do pretežno nahajajo prav tam, nekaj prišepnili na uho. Za informacijo so morali leteti v Kranjsko Goro, kjer so tudi Zares bili. Tam je prvi golob med enakimi zagrulil, da so pri pravnih postopkih glede ustanovitve Nove Univerze ugotovili vrsto nepravilnosti. To verjetno pomeni, da se bo Nova Univerza kljub žegnu, pridobljenem na prej kucljatem ministrstvu, sedaj, ko so primat prevzeli golobi, le s težavo ustanovila, če sploh. V tem marsikdo vidi zaroto preklete bande komunajzarske, ki je pahnila Gospoda našega skozi vrata parlamenta. To je posledično krivo za embargo na ustanovitev Bogu bolj povšečne Nove Univerze.

Medtem ko so se kuhale juhice in so golobi leteli, sta se sestala predsednik, ki ni precedenčnik Državnega Zbora, in Rektorica Univerze v Ljubljani. Govorila sta o pokvarjenem Zakonu o visokem šolstvu in izrazila namen o šraufanju le tega, saj je po njunem mnenju potreben popravila. Dogovorila sta se predvsem o montiranju samostojne in neodvisne agencije za akreditacije in evalvacije. To obvezno opremo so namreč v prejšnjem mandatu pahnili v skladišče, namenjena pa je bila na odpad. Vsekakor nekateri mislijo, da zna še vedno biti uporabna.

Poglejmo, kaj nam prinašajo golobi pismonoše iz tujine. V Teheranu je bil 01. 12. podpisan memorandum o razumevanju med Univerzo v Teheranu in Banko Tejerat. V memorandumu je bilo govora o plačevanju dolgov Univerze v Teheranu. Sporazum je bil podpisan v dekanatu Univerze v Teheranu, v navzočnosti dr. Rahbarja, dr. Moghimija, finančnega podpredsednika dr. Davarija, direktorja banke Tejerat in nekaterih menedžerjev banke. V vsebino memoranduma je vključeno predvsem znanstveno sodelovanje na področju informacijskih tehnologij, elektronskega bančništva, elektronskega denarja, ustanavljanje t.i. »bančnih mest«, distribucija Javan Tejarat bančnih kartic novim študentom ter odplačilo določenih dolgov fakulteti in zaposlenim. Za podpis pogodbe iskreno čestitamo! Hkrati obveščamo državne, gospodarske in univerzitetne akterje, da se lahko iz Univerze v Teheranu kaj naučijo. Predvsem bode v oči finančna stiska Univerze na Primorskem!

Podobne težave, ki obsegajo pomanjkanje sredstev, pa pestijo tudi naše zamejce v Italiji. Zagoreli premier Berlusconi jim namreč preko reform ukinja dobršen del sredstev. Slovensko Ministrstvo za šolstvo in šport je že izrazilo zaskrbljenost zaradi napovedane reforme italijanske vlade na področju šolstva ter izpostavilo stališče, da morajo biti šole jezikovnih manjšin, kakršna je slovenska v Italiji, ki jo ščitijo tudi meddržavni in mednarodni dokumenti, predmet posebne obravnave.


Kot so poudarili na ministrstvu, je predvsem pomembno, da je manjšina enakopraven sogovornik državnim organom in da ne prihaja do nikakršnih sprememb in nižanja že doseženih pravic brez soglasja manjšine. To konkretno pomeni, da je za Slovence v Italiji nesprejemljivo, da bi se brez soglasja manjšine ukinjalo šole.

Ob tem so zapisali, da mora biti celoten tradicionalni naselitveni prostor racionalno pokrit z izobraževalno ponudbo, ki so jo predvideli že dvostranski meddržavni sporazumi, da je treba ohraniti pestro ponudbo smeri izobraževanja ter da se mora kadrovski seznam manjšinskih šol načeloma pozitivno razlikovati od splošnega seznama za večinsko šolstvo.

Na ministrstvu so sicer izrazili pričakovanje, da v Italiji "logika finančne racionalizacije ne bo prevladala nad odprtostjo in pozitivno naravnanostjo do šolstva jezikovnih in narodnostnih manjšin" ter zatrdili, da si bo Slovenija v tem smislu še naprej prizadevala za pozitiven odnos in manjšinam naklonjene rešitve na področju šolstva. Problem je osvetlil novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš:

Ako nam fašistoidni Italijani ukinjajo sredstva in šole, je novica, ki prihaja iz južnokorejske univerze, bolj optimistična. Rektor Univerze v Koreji, Ki-Su Lee, se je odločil za zamrznitev šolnin na sedanji ravni. Zagotovil bo tudi dodatna sredstva za razbremenitev študentov, trpečih zaradi globalne finančne krize. Ob pričakovanem zmanjšanju sredstev, ki izvira iz zamrznitve šolnin, se bo Univerza trudila z neustrašnimi in inovativnimi napori za zmanjšanje proračuna. Na univerzi računajo, da s sprejetimi ukrepi ne bodo prizadeli študentov, ki že tako težko plačujejo obstoječe šolnine.

S čisto drugačnimi problemi so se ukvarjali v Latinski Ameriki. Na Fakulteti za družbene vede, članici Univerze Buenos Airesa, sporočajo, da podružnica T. de Alvearja od 3. decembra ponovno deluje. Svojo aktivnost so namreč morali prekiniti zaradi vodnega in električnega mrka. Družba EDESUR je ob 18:00 odpravila napako.

Če v Buenos Airesu traja pomanjkanje vode in elektrike le en dan, so ti pojavi stalnica subsaharske Afrike, vendar iz Kenije tovrstnih obvestil nismo prejeli. V Nairobiju bo Univerza Kenyatta priredila 25. podelitev diplom za študente, ki so diplomirali v študijskem letu 2007/2008. Slavnostna podelitev se ima zgoditi 19. decembra na Trgu diplomirancev. Zahteva se, da so vsi diplomanti odeti v akademska oblačila in pričakuje se, da se akademska oblačila vrnejo na Univerzo najkasneje do 9. januarja. Zaželena je točnost, saj se slavnostna podelitev začne točno ob 8:45. Ob zgodnjem vstajanju priporočamo dobro kavo, ki se lepo poda s Konyagijem!


ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Galerija FDV vas vljudno vabi na vodstvo po razstavi FV Alternativa osemdesetih v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC ), in sicer v torek, 9. decembra, od 12.30 do 13.30. Po razstavi vas bo vodil Neven Korda, eden osrednjih članov skupine FV.

Polituss v sodelovanju z ZSSS 9. decembra ob 19. uri vabi na javno tribuno o socialnem položaju v Sloveniji. Javna tribuna se bo odvijala v predavalnici 13 na Fakulteti za družbene vede.

V sredo, 10. decembra, ob 13. uri, se bo v predavalnici 4 na Fakultetu političkih nauka v Beogradu zgodilo promoviranje Časopisa za upravljanje s komuniciranjem. Ob drugi obletnici izdaje in osmih objavljenih številkah bosta spregovorila prof. dr. Divna Vuksanović in Srbobran Branković.

Naj bo Rupel z vami!

Infoblok je pod budnim očesom modrega mentorja JuretaG spisal Franci I.

 

 



Komentarji
komentiraj >>