Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
CYNIC: Traced In Air (Season Of Mist, 2008) (ponovitev 29. 12. 08 ob 00.30) (3030 bralcev)
Ponedeljek, 22. 12. 2008
mcolner




* Cynic na glasbeni sceni predstavljajo dokaj redek fenomen kolektiva, ki je svoje delovanje prepogosto odlagal na stranski tir in se rajši posvečal ostalim projektom. Njihova prva plošča Focus je bila izdana daljnega leta 1993, nato pa so se člani iz različnih razlogov porazgubili po bolj uveljavljenih in donosnejših projektih, kjer so večinoma delovali kot najemna studijska delovna sila. Po dolgih petnajstih letih, ko je večina nekdaj privrženih sledilcev že davno izgubila upanje, se je prenovljena ekipa ponovno pojavila z novim zagonom in novo ploščo.

Kitarist Paul Masvidal ter tolkalec Sean Reinert sta v družbi nadebudnih prijateljev že leta 1988 osnovala skupino, ki je komponirala in izvajala svoje videnje tedaj razraščajoče estetike death metala. Ker je prav Florida produkcijsko in idejno središče tega gibanja, iz katerega prihajajo zasedbe kot so Morbid Angel, Deicide, Massacre, Cannibal Corpse, Obituary, Death ali Atheist, je bila pot Cynic nekoliko olajšana za porodne težave uveljavitve anonimnega banda.

Do leta 1991, ko je skupina še v dokaj trdni zasedbi ustvarila in izdala štiri demo posnetke, je upanje vlila pogodba z založbo Roadrunner, ki je obsegala izdajo prvenca. Zaradi obveznosti v ostalih zasedbah, ki so prav tedaj dosegale svoje vrhunce globalne prepoznavnosti, pa je večno obstranski projekt Cynic čakal svojo realizacijo še dolgi dve leti.

Najprej sta Masvidal in Reinert, tedaj pridružena člana skupine Death na turneji, zaradi finančnih težav banda ostala brez lastne opreme, ki je bila zaplenjena iz strani upnikov in vrnjena šele čez pol leta. Na drugi strani je prav na dan začetka snemanja domači studio in bivališče kitarista Jasona Gobela uničil zloglasni orkan Andrew, ki je ravno tedaj v uničujočem sunku dosegel Florido. Tako je plošča Focus luč sveta ugledala šele leta 1993 in zaradi svoje drugačnosti nemudoma naredila velik vtis na metalskem glasbenem prizorišču.

Ponudila je odmik od ustaljenih vzorcev težko rockerskih žanrov in zašla v mehkejše in bolj tekoče vode jazza in fusiona. Svojo virtuoznost je pokazala z inovativnimi zvokovnimi in konceptualnimi pristopi, ki so bili mnogokrat povsem negativno sprejeti iz strani pripadnikov subkulture. Njihov pristop je zelo blizu delovanju zasedb Atheist in Death, s katerimi so si tudi mnogokrat delili člane, le da si Cynic upajo še mnogo dlje čez prelomnico metalskega zvoka, čez razbijanje monotonih struktur komadov in čez lirično morbidnost klasične death metal izraznosti.

Plošča Focus, kljub podpori založbe in večjih glasbenih znamk iz zibelke tega podžanra, ki so jih vključevale v svoje turneje in vodile na najprestižnejše festivale, ni dosegla večjega uspeha in je ostala zgolj posladek za redke oboževalce. Po enem letu je tako zaradi eksistenčnih in kariernih razlogov skupina Cynic razpadla, se preoblikovala v kratkotrajni projekt Portal in nato dokončno izginila iz prizorišča. Nekdanji člani so se sprijaznili z igranjem v zasedbah kot so Monstrosity, Death, Gordian Knot in Aeon Spoke, medtem ko je Cynic ostal v večni legendi vse do letošnjega leta.

Ob koncu letošnjega leta je prenovljena zasedba Cynic presenetila s ploščo Traced in Air, ki je izšla za manjšo francosko založbo Seasons of Mist. Paul Masvidal in Sean Reinert sta ob sebi zbrala še skupino glasbenikov iz različnih vetrov, ki s skupnimi močmi delujejo v zasedbi. To so basist Sean Malone, izmenjujoča se kitarista David Senescu in Tymon Kruidenier ter klaviaturist Tony Teegarden, ki tvorijo nezmotljivo, ustvarjalno in izvedbeno trdno postavo Cynic v novi eri.

Traced in Air se v mnogih elementih navezuje na svojo davno predhodnico in jo v tudi znatno nadgrajuje. Poslušalca zlahka prešine občutek kot da vmes ni minilo toliko let, na drugi strani pa novi izdelek ponuja še mnogo globlje raziskovanje. Po pričakovanjih so Cynic povsem odpluli od svojega prvinsko nakazanega death metala v povsem nedefinirane, vseh klišejev proste, nadžanrske glasbene vode. Fantje se tako ne ozirajo na trenutne trende in ne preračunavajo prodajnih možnosti, pač pa vlečejo kontinuiteto odklonske metal godbe v tesni povezavi z jazzom, fusionom in v vokalnih delih mnogokrat tudi pop izraznostjo.

Raznoliki glasbeni vzorci članov so zavestno povsem omehčali metalsko bazo in prepustili vodilno vlogo nežnemu, visokemu in odlično z efekti opremljenemu vokalu Masvidala, ki pluje po poljanah nadzemeljske, digitalizirane lirike. Kitarski prispevek ostaja na presečišču jazza in težkega rocka s povsem specifičnim zvokom, vendar v optimalnih razmerjih dobrega aranžmaja in vedno na preži za kratke intervencije. Glasbeno sliko zaključuje nezmotljiva ritem sekcija, ki prav tako namesto metalskih rafalov in jazzovskih solističnih izpostavljanj pušča prostor toku komadov in povzema vlogo odlične podlage z možnostjo neskončne nadgradnje.

Vseh osem komadov plošče Traced in Air se sprehaja med instrumentalnimi trenutki in z vokali podprtimi srboritimi napadi, ki ustvarjajo bogato dekoriran kolaž različnih pobud. V kombinaciji z odlično produkcijo se kaže novi izdelek Cynic kot izjemni balans med rockersko trdnostjo in mehkobo fusiona, med živčnim kitarskim soliranjem in mehkim spremljanjem osnovnih motivov brez prevelikega opozarjanja na parcialne kvalitete posameznikov. Tako Cynic ob produkcijski odličnosti tudi po petnajstih letih še vedno predstavljajo nadstandardni presežek sodobne, rockersko oziroma metalsko usmerjene glasbene produkcije z jajci.

pripravil Miha Colner




Komentarji
komentiraj >>