Za pokušino pa prisluhnimo uvodnemu komadu zasedbe Juno Reactor z naslovom City of the Sinful.

Začenjamo z zamudniško ploščo, ki je izšla že konec aprila iztekajočega se leta, vendar je dosedaj na teh valovih še nismo omenili. Juno Reactor je multiglasbeni projekt umetnika Bena Watkinsa, ki je od svojega začetka leta 1990 vselej premikal meje svojega lastnega okvira. Fluidna zasedba je zaslovela zaradi svojih tako imenovanih cinematičnih fuzij orkestralne, etno in elektronske glasbe. V devetdesetih je projekt postal eden pomembnejših akterjev na razvijajoči se sceni elektronske godbe v smeri eksperimentalnega trance-a. Kasneje je Juno Reactor vztrajno spreminjal svojo izraznost in naredil nekaj plodnih izletov k svoji prvotni ideji filmske glasbe. Največji preboj v tej smeri vsekakor pomeni komponiranje za filmsko epopejo Matrica.

Plošča Gods & Monsters je v relaciji do njihovih predhodnih izdelkov ponoven odklonski korak v doslednosti sledenja enemu žanru. V desetih komadih se album sprehodi skozi premnoge žanre in tradicije, ki jih prispevajo gosti, prisotni skorajda na vsakem komadu. Poslušali bomo enega udarnejših komadov plošče Gods & Monsters Tanta Pena. Juno Reactor.

Gojira je dokaj mlada zasedba iz francoske atlantske obale, mesteca Bayonne, kjer je leta 1996 tipajoče začela svoj prodor na svetovno sceno. Leta 2001 je bil izdan prvenec Terra Incognita in širši javnosti predstavili svoj trdni in avantgardni pristop do ekstremne metalurške godbe. Sodijo v skupino tako imenovanih progresivnih bandov, ki se ne omejujejo z žanrskimi predpisi scene, ki ji še vedno pripadajo.

Sicer kitarist in vokalist Joe Duplantier je bil povabljen v združitveni projekt bratov ustanoviteljev Sepulture, Cavalera Conspiracy, kar je katapultiralo tudi njegovo matično zasedbo v širini svet. Četrta plošča The Way of All Flesh se pomika v globine tehničnega metala z ambientalnimi elektronskimi vložki, ki pričara futuristično morbidno ozračje v celotno zmes. Poslušali bomo dva komada, najprej The Silver Cord ter nato še Esoteric Surgery. Gojira.

V nadaljevanju se bomo posvetili enemu svetlejših trenutkov nove glasbene scene na področju nekdanje Jugoslavije, mladi beograjski zasedbi Repetitor, ki deluje od leta 2005. Trojica dveh deklet in fanta je počasi osvojila mnoge simpatije tako strokovne kot širše javnosti ter se uspešno prebija na širši balkanski prostor. Usmeritev Repetitora bi težko okarakterizirali, čeprav gre za uspešno in dokaj zvesto rockerski pristop z veliko mero avtorskega vložka in obvladovanja komadov znotraj minimalističnih okvirov. Repetitor vlečejo kontinuiteto novega vala, punka in diskoidnega rocka.

V letošnjem letu je pod znamko Nova srbska scena, ki predstavlja mnoštvo mladih inovativnih bandov, ki se pojavljajo v današnji Srbiji. Poleg Repetitora bi lahko izpostavili še Petrol ali Nežni Dalibor. Iz prvenca zasedbe Repetitor z naslovom Sve što vidim je prvi put bomo prisluhnili komadom Opet jak, Ogledalo in Slamčica.

Pred dvema letoma so na sceno prodrli Angleži z varljivim imenom Manhattan Love Suicides, ki so na svojem istoimenskem prvencu predstavili nalezljivo mešanico noiza, rocka, popa, ki svoje reference vleče iz najrazličnejših obdobij in estetik, od petdesetih pa vse do današnjih dni. Njihov uspeh bi lahko sodil v kontekst prebujajoče se, tako imenovane indie rockerske britanske scene, ki ponovno vzpostavlja globalne trende.

Druga izdaja Manhattan Love Suicides, ki jo lahko najdete pod imenom Burnt Out Landscapes, ponuja nekakšno kombinacijo kompilacije največjih hitov in novih izdelkov, raritet, demo posnetkov in nedavnega EP-ja Kick It Back. Vsekakor prehitra retrospektivna izdaja za tako mlado zasedbo. Prisluhnimo komadom Clusterfuck, Detroit Diesel in Hand Over Heels.

Six Feet Under je zasedba starost floridske death metal scene, nekakšen »dream team« sestavljen iz bivših članov Obituary, Cannibal Corpse, Massacre in Death. Po prvencu Hauted, ki je na monotono death metal sceno vnesel nekaj prvinske poskočnosti in rockerske pristnosti v surovi distorzirani in kruleči izvedbi, je zasedba ustvarila že deset studijskih plošč. Svojo aktivnost so zvezdniki poleg avtorskih izdelkov dvakrat podkrepili s albumoma predelav hard rock in zgodnje metalskih klasik, vse od Kiss do AC/DC.

Kaj imajo fantje s kruljačem in borcem za pravice kadilcev marihuane, Chrisom Barnesom na čelu ob svoji deseti plošči sploh še za povedati? Praktično so v teh letih Six Feet Under uspeli izostriti svoj slog do popolne prepoznavnosti, vendar znotraj njega niso uspeli ali hoteli doseči večjih premikov. Na Death Rituals gre še vedno za blasfemično, družbeno kritično in krvavo headbanganje v slogu čvrstega, elementarnega death metala stare šole. Naslovi povedo vse. Prisluhnili bomo komadoma Death By Machete ter nato Eulogy for the Undead. Six Feet Under.

Poslušali ste oddajo Novotarnica na valovih Radia Študent, z vami sem bil Miha Colner, se slišimo v naslednjem letu!