* Šestnajstletni glasbeni stvor Žoambo Žoet Workestrao je pred kratkim izvrgel svoj najnovejši, peti studijski album Lahko je s polno ritjo celibati, s katerim je preskočil dva razreda in s svojo zrelostjo dosegel kreativno polnoletnost. Njegovi trije člani so že profesorji, doktorji, očetje, samostojni umetniki (ne vsi vse), ki pa so s svojo prostočasno obstransko dejavnostjo uspeli ustvariti prvovrsten glasbeni izdelek.
Dosežek je s svojo produkcijsko in stilsko prečiščenostjo napovedoval že njihov prejšnji, pretežno instrumentalni album Svakog dana u svakom pogledu sve manje nazadujem (Domači posnjetki, 2003), ki pa ga novi presega po svoji prepričljivosti, zaokroženosti, dovršenosti, dinamičnosti in jedrnati zgoščenosti idej. Žoamboti so že na prejšnjem albumu pričeli opuščati svojo začetno punkersko udarnost, dekonstrukcijo in nojz-kakofonijo ter jo nadomeščati z neko bolj preudarno, a še vedno izjemno udarno močjo, ki daje zalet njihovi inteligentno kompleksni glasbeni naravnanosti. Na novem albumu pa so uspeli doseči neke vrste ubrano kolizijo vseh svojih značilnih prvin. Brezkompromisna udarnost se je zlila s sofisticiranostjo kompozicije, odbita zafrkantskost z izrazno globino in dovršenostjo izvedbe ter avantgardnost s svojevrstno ekspresivno melodičnostjo. Zlile pa se se tudi energije vse treh glasbenikov, ki na plošči delujejo kot eno.
To se odraža tako skozi kontrapunktično enakopravnost struktur kot skozi izjemno suvereno enotnost izvedbe in visok nivo kolektivne energije. Nenazadnje so se Žoambo Žoet Workestrao tokrat ponovno vrnili iz večinoma instrumentalnih voda predhodnika k sicer še vedno absurdistično in dadaistično nekonvencionalnim pesmim. Značilno operetno in teatralično prepletanje teh pesmi in dopolnjevanje vokalnih ekshibicij Iva in Žorža jim daje svojevrstno in nezgrešljivo žlahtnost. Žoamboti še tudi naprej ostajajo bend, ki se odziva na družbeno realno okolje, vendar pa svojo opozicionalnost izraža na neobremenjujoč, kreativen, iskrivo-premeten in zafrkantski, toda nič manj oster način. Produkcija albuma je izčiščena in na pravih mestih ustrezno začinjena – ravno toliko, da podkrepi določene pomenljive momente.
Celovitost albuma tvorijo trdne in močne pesmi, ki se izmenjajo z dvema instrumentalima in obnemijo ob tamburaškem pljunku v obraz slovenski homofobiji. Zadnji del albuma za dodatek okitita dva barvita in domiselna solistična izleta, Brniku v spomin izpod Ivovih in Kozja driska izpod Žoržovih prstov. Novi album zasedbe Žoambo Žoet Workestrao, Lahko je s polno ritjo celibati, ki ga je tokrat izdal Zavod Radio Študent, je njihov najodličnejši studijski izdelek doslej, tako rekoč tour de force slovenskega avantgardnega in eskperimentalnega rocka, ki kar kliče po nadaljevanju in nas pušča v nestrpnem pričakovanju nadaljnjega razvoja zasedbe.
pripravil David Verbuč
Komentarji
komentiraj >>