KULTIVATOR
V poplavi takšnih in drugačnih vlečenj črt, polaganj računov, inventur, remitend, dividend in razprav o tem, kakšen bo nadaljnji trend, v eter mečemo tudi cvetober tistega, kar se je ob petkih kurblalo v RŠ Kultivatorju.
Prešernov France ni vedel, da bo Zdravljica nekoč himna – vprašanje je tudi, ali bi to sploh hotel. Slutil pa je, da se mnogo tega, kar sliši na ime nacionalna samobitnost, začne in konča s sosedi. To je že 4. januarja 2008, po razglasitvi zloglasne ekološko-ribolovne cone očitno vedel tudi Ivo.
Bruseljski dopisniki večjih medijskih hiš iz članic držav Unije, ki so bili januarja na delovnem obisku v Sloveniji zaradi predsedovanja Evropski uniji, so bili deležni darila, potisnjenega pod vrata njihovih hotelskih sob v obliki propagandne mape z izbranim gradivom, ki naj bi dokazovalo svobodo medijev pri nas. Gradivo je vsebovalo tudi citate tistih novinarjev, ki so opozarjali na vladne pritiske na medije, vendar so bili citati iztrgani iz konteksta tako. Zdaj že nekdanji vodja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar.
Po številnih, pogosto neokusnih, slavospevih glede uspehov naše države pri gospodarskem napredku in rasti, ki jih je še v prejšnjem letu forsirala vlada, je tudi zanjo dokončno prišlo obdobje streznitve. Opevani gospodarski napredek se je od vseh možnih oblik najbolj jasno pokazal predvsem v visoki inflaciji v zadnjih mesecih predpreteklega leta. Inflacijo pa seveda na svoji koži najbolj občutijo tisti, ki jim podražitve osnovnih življenjskih potrebščin predstavljajo še eno eksistencialno skrb več in ne zgolj temo za politične debate. Govorimo seveda o delavskem razredu, ki se je na zgoraj omenjene pojave odzval z zahtevami, da se tudi njih upošteva pri tako imenovani slovenski zgodbi o uspehu oziroma pozitivni gospodarski rasti. Ekonomist Bogomir Kovač je na rožnodolsko frekvenco povedal:
Družba Valicon je v prvi tretjini leta postregla z izsledki tako imenovane Nacionalne raziskave branosti za leto 2007, ki je pokazala, da tisk izgublja bralce. Marko Milosavljevič:
Aretacije predsednikov uprav gradbenih podjetij SCT-ja, Primorja in Vegrada Ivana Zidarja, Dušana Černigoja ter Hilde Tovšak naj bi bile plod večmesečne kriminalistične akcije, pa tudi že pred tem napovedane protitajkunske vojne, ki je poleg pivovarskega zajela predvsem domači gradbeni sektor. Bernard Nežmah:
Kosovo je sredi februarja kot pankrt mednarodne javnosti vstalo iz zibelke srbstva. Na beograjske ulice so se zgrnili stotisoči, pri tem pa razbili tudi marsikatero ambasado držav, ki so nekdanjo pokrajino priznale. O vzdušju v v tistem času sta najbolj zgovorno spregovorila albanska kosovarka, novinarka Zara Jeta, in novinar srbskega tednika Nin, Dragan Bujošević.
21. marca je minila peta obletnica okupacije Iraka, ki jo je med drugim zaznamovala širša razprava o dejanskih stroških iraške vojne, ki jih bodo morale prihodnje generacije ameriških prebivalcev odplačevati še desetletja. Pokojni komik George Carlin:
Koalicijski volilni stroj je 24.4.2008 potrdil sprejetje novega kazenskega zakonika, ki uvaja številne novosti na tem področju. Na prvem mestu lahko izpostavimo dosmrtni zapor za najhujša kazniva dejanja genocida, vojnih hudodelstev zoper človečnost, medtem ko je za večkratni naklep odvzema življenja predvidena kazen 30 let zapora. Potem je tu še register pedofilov, v katerega bodo imele vpogled predvsem vzgojno-izobraževalne institucije, šikaniranje ter izsiljevanje na delovnem mestu in podobno. Na svet ga je pospremila žolčna razprava. Predstojnica katedre za kazensko pravo na pravni fakulteti, Katja Filipčič.
Janeza Drobniča je, kot pomnimo, z ministrskega stolčka izrinila resolucija o prokreaciji. A vrednot, ki bi morale preko klene, tradicionalne, nuklearne družine prežemati celotno slovensko družbo, se je takratni poslanec Nove Slovenije ob dnevu družine sredi maja, krčevito oklepal.
Konec maja smo obeleževali 20 obletnico afere JBTZ. Eden od pobudnikov ustanovitve odbora za človekove pravice, Josip Rastko Močnik o implikacijah takratnega dogajanja na trenutno družbeno krajino.
Evropski politični veljaki so pripravili nov, reformiran osnutek evropske ustave, ki je dobil naziv Lizbonska pogodba. Večina držav tokrat ni tvegala s preverjanjem ljudske volje o tem novem dokumentu in se ga je odločila elegantno postaviti v ratifikacijo zgolj domačim parlamentom, kjer se brez izjeme pričakuje pohlevno dvigovanje rok v njegovo podporo. A sta se francoski in nizozemski »ne« ponovila. Tokrat na Irskem. Jelko Kacin.
Ostajamo v evropskem ozvezdju. Slovenija je po nekaterih mnenjih Uniji v prvi polovici leta predsedovala, po drugih pa se je zgolj izkazala kot korektna »organizatorka« predsedovanja. Darko Štrajn je v začetku julija stvar povzel nekako takole:
Kamorkoli po svetu je pot zanesla aktualnega ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, so njegove obiske spremljale bolj ali manj mirne demonstracije, ki pa so bile nemalokrat z intenzivnimi varnostnimi in drugimi preventivnimi ukrepi zatrte že več dni pred prihodom visokega gosta. Nasprotno pa je Barack Obama še pred izvolitvijo osvojil ljudska srca. Višek je obamomanija dosegla z njegovim julijskim obiskom v Berlinu, kjer je njegove besede poslušalo na stotisoče ljudi. Er ist ein Berliner, lahko rečemo. Takratni predsednik zunanjepolitičnega odbora, Jožef Jerovšek, je za RŠ dejal:
Je bil nek finski oklepnik. In neka finska oddaja. In se je rodila druga mati vseh afer na slovenskem. Jani Sever in Matej Makarovič
In ga je imel. Naslednji petek bo seveda prinesel nov dogodek tedna. In nov Kultivator.
Pregled kultivirajočega leta 2008 je skurblal Lan.
Komentarji
komentiraj >>