SEDMA:
Potem ko je zaradi rusko-ukrajinskega plinskega spora v minulih dneh zazeblo že skoraj pol Evrope, sta se predsednika obeh vpletenih držav vendarle odločila slišati. V telefonskem pogovoru je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ukrajinskemu kolegu Viktorju Juščenku postavil pogoje za rešitev spora. Za obnovitev dobave plina Rusi zahtevajo vzpostavitev nadzornega mehanizma nad tranzitom plina in ukrajinsko plačevanje tržne cene energetika, ki odgovarja cenam za evropske države.
Visoki predstavnik Hamasa Ahmed Jusuf naj bi v enem od izraelskih medijev izrazil prepričanje, da bodo z Izraelom v 48 urah dosegli formulo, ki bo sprejemljiva za obe strani in prenehali s spopadi. Jusuf je ob tem ponovil Hamasovo zahtevo po umaknitvi izraelske blokade Gaze.
Druga stran, Izrael, pa za enkrat niti najmanj ne kaže znakov zmanjšanja agresorskih apetitov. Še več - čeprav je kao podprl egiptovsko pobudo o prekinitvi spopadov, je varnostni kabinet izraelske vlade kasneje odobril razširitev ofenzive v Gazi. Izraelski obrambni minister Ehud Barak je že pred tem vojski naročil, da se pripravi na tretjo fazo operacije.
Domača vlada nadaljuje s kadrovanjem. Z mesta generalnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je razrešila Martina Pluta. Plut naj bi razrešitev predlagal sam, njegove nekdanje dolžnosti pa bo od dvanajstega januarja dalje vršil Mirko Stopar. Ob tem je vlada na položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za vrtce in osnovno šolo imenovala Borisa Černilca.
OSMA:
Na nedavno podražitev študentskih bonov je, po podmladkih nekaterih političnih strank, opozorila tudi študentska Samostojna akademska skupina – SAS. Podražitev lahko bojda ogrozi socialni status študentov, SAS pa odgovorne poziva, da sprejmejo ukrepe za zajezitev cen. Samostojni akademiki menijo, da je spor mogoče rešiti že o prvem predvidenem sprejemanju zakona o subvencionirani študentski prehrani.
Nedavno postavljen novi nadzorni svet zloglasnega begunjskega Skimarja se bo sestal na prvi seji. Na njej bodo nadzorniki izbrali revizorja, ki bo preveril vodenje družbe v zadnjih petih letih, obravnavali pa naj bi tudi imenovanje nove uprave in program odpuščanja.
Praga bo, po uvodnem srečanju Evropske komisije in češkega predsedstva unije, gostila neformalni sestanek evropskih ministrov pristojnih za zunanje in evropske zadeve. Ministri se bodo, kaj pa drugega, pogovarjali o krizi s plinom in Gazo, dotaknili pa bi se naj tudi zastoja Hrvaške v pogajanjih z Evropsko unijo.
Moška rokometna reprezentanca je v drugem prijateljskem srečanju z Avstrijci popravila torkovo sramoto in zmagala. Potem ko so na prvi tekmi raje kot gole zbirali rdeče kartone, so bili Slovenci tokrat boljši s 32:29. Domača ne preveč dobro izbrana vrsta se bo petek v Splitu »prijateljsko« pomerila s Hrvaško.
DEVTA:
Predsednik vlade Borut Pahor se bo v Bratislavi udeležil uradne slovesnosti ob uvedbi evra na Slovaškem. Pahorju, ki je še ne dolgo tega zatrjeval, da ga bodo v času krize in domačih tegob v tujino zvlekle le neodložljive in nujne obveznosti, bodo na prireditvi »Zbogom krona, dobrodošel evro« družbo delale velike evro-glave kot sta predsednika Evropske komisije Jose Manuel Barroso in Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet.
Ameriški kongresni urad za proračun – CBO je zaskrbljeno opozorili na rekordno visok proračunski primanjkljaj za tekoče leto 2009. Ta znaša 1200 milijard dolarjev oziroma kar osem odstotkov celotnega bruto proizvoda ZDA. V letu 2008 je proračunski primanjkljaj dosegel 455 milijard dolarjev.
V trinajstem dnevu izraelskih napadov na Gazo so Izraelce presenetile tri rakete, ki so na območje judovske države padle iz Libanona. Seveda izraelske sile niso ostale dolžne napadalcem in so na sever sosednje države poslale več granat. Vodja libanonskega gibanja Hezbolah Hasan Nasralah je sicer že včeraj opozoril, da so po izraelski ofenzivi na Gazo »odprte vse možnosti«.
Članice Varnostnega sveta Združenih narodov tudi po tretjem dnevu stikanja glav še niso našle skupnega jezika glede besedila o spopadih na Bližnjem Vzhodu. Medtem ko zahodne članice, Francija, Velika Britanija in ZDA izražajo podporo egiptovski mirovni pobudi, pa arabska stran vztraja pri sprejetju zavezujoče resolucije.
DESETA:
Nekdanji pravosodni minister ameriške zvezne države Illionis Roland Burris optimistično pričakuje, da bo lahko prav kmalu zasedel od Baracka Obame izpraznjen senatorski sedež. Kot je znano, Burrisovemu prihodu v senat najbolj nasprotujejo prav njegovi demokrati, po tem ko ga je za senatorja imenoval sporni in po predhodni dražbi senatorske funkcije nekredibilen guverner Illionisa Rod Blagojevich. Roland Burris se je tako v torek moral odpovedati tudi svečani prisegi novega senata.
Novi ameriški predsednik Barack Obama bo na dan inavguracije 20. januarja poleg realne oblasti v Ameriki dobil tudi svojo voščeno podobo v londonskem Madame Tussaud's-u. Voščena podoba bo Obamo predstavljala pri sproščenem sedenju v imitaciji ovalne pisarne. Na dan zaprisege in postavitve Obamove lutke bodo imeli ameriški obiskovalci londonskega muzeja prost vstop.
Palestinski predsednik Mahmud Abas bo ob koncu današnjega dne, v vojnem metežu, ki pretresa Gazo, dopolnil štiriletni mandat. Prvi mož Palestine je že jeseni zatrjeval, da bo po izteku mandata s funkcijo nadaljeval, čemur pa močno nasprotuje Hamas. Ta meni, da bo Abas že jutri nezakonit predsednik.
Španska novinarka in pisateljica Maruja Torres je dobitnica najstarejše domače literarne nagrade »nadal«. Priznanje, ki ga založba Destino izraža že vse od leta 1994, je Torresova prejela za roman »Počakaj me v nebesih«. Maruja Torres je sicer poznana predvsem kot kolumnistka španskega dnevnika El Pais.
Komentarji
komentiraj >>