Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Vsebinska kriza Pahorjeve koalicije (3280 bralcev)
Sreda, 14. 1. 2009
tomazza



Vodje koalicijskih poslanskih skupin Socialnih demokratov, DeSUS, Zares in Liberalne demokracije so prav na današnji dan pod sojem medijskih žarometov svečano podpisali Sporazum koalicijskih partnerjev o medsebojnem sodelovanju ter o sodelovanju v vladi in državnem zboru. Na prvi deklarativni pogled je to gotovo poteza, ki poskuša poustvariti videz normalnega in vsebinsko skladnega političnega delovanja v koaliciji. Toda koalicijske stranke so, da so to sploh lahko postale, en koalicijski sporazum že podpisale. Zato je iz podpisa današnjega sporazuma in še nekaterih vladnih in koalicijskih izjav ter potez vendarle moč sklepati, da odnosi med političnimi silami trenutno pri koritu domače zakonodajne in izvršne oblasti, vendarle niso tako bajni in sijajni, kot bi nas politični oblastniki radi prepričali.

Danes podpisani sporazum, naj bi sicer bil po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja v prvi vrsti zgolj protokol. Pravila, ki urejajo način sodelovanja koalicijskih skupin pa tudi delo vlade v komunikaciji z njimi. Toda to pravzaprav pomeni, da je slovenska politika milo rečeno vsaj nekoliko počasna, kajti v nasprotnem primeru bi tak sporazum za podpis imeli pripravljen že ob prvemu sklicu aktualne zasedbe državnega zbora. Hkrati pa to spet samo po sebi pomeni, da pa dosedanje sodelovanje med trenutno vlado in koalicijo ter posameznimi koalicijskimi poslanskimi skupinami vendarle ni bilo na zadovoljivi ravni, kajti v nasprotnem današnjega podpisa Sporazuma o sodelovanju vendarle sploh ne bi potrebovali.

Kajti če je denimo vodja največje poslanske skupine Socialnih demokratov Bojan Kontič prepričan, da bo podpis in izvajanje sporazuma zagotavljalo kakovostno nadgradnjo dela koalicijskih poslanskih skupin, to pravzaprav pomeni, da med vrsticami priznava, da dosedanje delo očitno ni bilo na dovolj kakovostni ravni. Seveda pa tu sploh ne gre za kakovost, pač pa za politično vsebinska neskladja v koaliciji.

Koalicijske stranke si vendarle niso tako enotne pri kar nekaj vsebinsko usodnih vprašanjih. V zadnjem času smo bili tako med drugim škripanju koalicijskih zob priča pri nekaterih politično motiviranih kadrovanjih. Koalicijske obrvi je med drugimi dvigalo imenovanje Dimitrija Rupla v premierjev kabinet. Koalicijsko očitno le ne povsem usklajena je bila tudi nastavitev Draška Veselinoviča za prvega človeka Nove Ljubljanske banke.

 

Za razliko od časov suverenega obvladovanja koalicijsko homogenega političnega prostora, kot smo mu bili priča za časa vladavine Janeza Janše, vse lepo in prav ni tudi na relaciji vlada in državni zbor. Tako je svoje odločitve pred svojimi poslanci že moral zagovarjati premier in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. Različne poglede imata ministrska in državnozborska koalicija tudi na dodatne ukrepe v boju zoper finančno in gospodarsko krizo. Da se je čeprav samooklicana leva vlada v načrtovanju pomoči podjetjem povsem očitno postavila na stran delodajalcev, je pred današnjo izredno sejo, na kateri poslanci obravnavajo predloge štirih zakonov, s katerimi bi naj v času finančne krize pomagali gospodarstvu, s protestom pred poslopjem Državnega zbora opozorila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.

Domači sindikati vlado obtožujejo, da z načrtovanim zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ne namerava zaščititi tudi sedanje, že tako uboge ravni delavskih plač. Predlog zakona namreč predvideva, da bodo delodajalcem zmanjšali stroške za plače s subvencijo, če bodo delovni čas zmanjšali na 36 ur tedensko. Do 60 evrov na delavsko glavo mesečno, bo delodajalec prejel, če bo kot polni delovni čas določil 36 ur na teden. Dodatnih 60 evrov na delavsko glavo pa, če bo delovni teden skrajšal kar na 32 ur. Če upoštevamo, da ima sedaj polni delovni teden v domači Republiki 40 ur in več, to po preprosti računici torej da vedeti, kako in na koliko pravzaprav v domači koaliciji vrednotijo ceno ene same domače delavske ure.

Kajti delavec, ki bo v skladu s tem vladnim predlogom, o katerem je govora na današnji izredni seji državnega zbora, postal subjekt in ne objekt skrajšanega polnega delovnega časa, bo skupaj na mesec manj delal kar 32 ur. Dobra domača koalicija in vlada pa bosta to subvencionirala s 120 evri. Kar pač pomeni, da smatrata, da je nekaj manj kot 4 evre bruto na uro ustrezna cena domačega dela. Seveda ne čudi, da so domalče samooklicano leve politične gospodarje prvi spregledali sindikati.

Med vlado in koalicijskimi poslanskimi skupinami je očitni vsebinski razkorak za opaziti tudi pri odnosu do izraelske agresije na Gazo. Premierja Pahorja k obsodbi izraelskega vojaškega nasilja pozivajo že znotraj lastne poslanske skupine. Tudi na svoje ministre so se z enakim apelom obrnili tudi v poslanski skupini Liberalne demokracije. Javni politični pritisk nanjo vršijo tudi njeni evropski poslanci. Toda vlada zaenkrat pač ostaja brez posluha za podobne zahteve lastne poslanske baze. Republika Slovenija se je namreč v ponedeljek vzdržala pri glasovanju o resoluciji Sveta Združenih narodov za človekove pravice, v kateri je ta obsodil izraelsko vojaško ofenzivo na območju Gaze.

Današnji podpis Sporazuma koalicijskih partnerjev o medsebojnem sodelovanju ter o sodelovanju v vladi in državnem zboru tako le ne more pomeniti, da so vsebinska izhodišča v koaliciji usklajena, pač pa da je koalicija v resni vsebinski krizi. In da je zgolj zato bil potreben še en sporazum o medsebojnem sodelovanju in delovanju. Toda tako to gre.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vsebinsko krizo koalicije v zobeh poskrbel Tomaž Z.

 



Komentarji
komentiraj >>