V Evropskem parlamentu so z večino glasov sprejeli resolucijo, s katero so 11.julij proglasili za evropski dan spomina na žrtve genocida leta 1995 v Srebrenici. Sicer sta bila pobudnika sprejete resolucije poslanca liberalcev, Slovenec Jelko Kacin in podpredsednica Evropskega parlamenta Diana Wallis. Parlament je ob tem izrekel sožalje in solidarnost družinam žrtev pokola in se zavzel za okrepitev prizadevanj, da bi pred sodišče privedli vse, ki so zanj odgovorni.
K nujnim ukrepom za končanje spopadov na območju Gaze sta na srečanju v Berlinu pozvala nemška kanclerka Angela Merkel in britanski premier Gordon Brown. Dejala sta, da bosta podprla vse korake, ki bi ustavili pritoke orožja na to območje in da bi se tamkajšnje humanitarne razmere čimprej ublažile. Brown je še obljubil, da bodo posredniki delali noč in dan, da bi zagotovili trajno prekinitev ognja v regiji. Sicer sta se veljaka pogovarjala še o gospodarski krizi in rusko-ukrajinskem plinskem sporu.
V italijanski poslanski zbornici so sprejeli paket protikriznih ukrepov, ti pa so najbolj naklonjeni družinam in podjetjem. Tako bodo za blažitev posledic krize namenili približno pet milijard evrov, eden od ukrepov pa je tudi, da bodo družinam in upokojencem z nižjimi prihodki na račune nakazali od 200 do 1000 evrov. Levosredinska opozicija je vladi Silvia Berlusconija sicer očitala, da so predvidena sredstva za pomoč Italijanom v času globalne finančne krize nezadostna in neprimerna, očitajo pa mu tudi nepripravljenost na sodelovanje pri pripravi protikriznega svežnja. Berlusconi je a predlog že odgovoril, da ga sodelovanje z opozicijo ne zanima.
Slovenska vlada pa je sprejela novelo zakona o bančništvu. Ta je po besedah ministra za finance Franca Križaniča potrebna zaradi uveljavitve evropske direktive, ki je zaostrila pogoje pri prevzemih finančnih institucij. Zakonska novela terja usposobljenost prevzemnika, da bo finančno institucijo vodil kakovostno, Banki Slovenije pa daje dovoljenje, da kakšen nakup tudi prepreči, če se izkaže, da morebiten prevzemnik finančne institucije ni sposoben voditi. Po Križaničevih besedah novela zakona o bančništvu uvaja tudi vrsto modernih pristopov. Tako med drugim predvideva možnost dokapitalizacije s stvarnimi vložki ali prenos kreditov v lastniške deleže, če finančna institucija zaide v težave.
Kroff je spisala Poli.
Komentarji
komentiraj >>