Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PROGRAM TOREK 29.04. 2003 (4195 bralcev)
Torek, 29. 4. 2003
tomazza



OFF NAPOVEDNIK TOREK, 29.04. 2003

Jutri bo minilo 200 let, kar se je dogodila ena največjih nepremičninskih transakcij v zgodovini. 30-ega aprila 1803 so namreč Združene države Amerike od Francije za 15 milijonov takratnih ameriških dolarjev kupile dva milijona kvadratnih kilometrov ozemlja, ki so mu Francozi takrat rekli Louisiana. Ker so bili očitno Francozi tisti, ki so bili takrat v recesiji in finančni stiski, so Američanom mimogrede navrgli še pristanišče New Orleans.

Po tem, ko pa so si stari in novi kolonizatorji ozemlja ameriških indijancev segli v roke in sklenili posel, s katerim so Združene države Amerike skoraj podvojile svoj obseg, pa je bilo treba območje, bogato z ravninami, gozdovi in rečnimi sistemi, razdeliti med kar 15 ameriških zveznih držav. Šele takrat pa pravzaprav v veljavo prvič stopi ameriška doktrina, da se bodo Združene države raztezale od vzhodne do zahodne obale. Leta 1819 jim je Španija brez boja prepustila še Florido, Mehika je bila današnje ozemlje Texasa in Nove Mehike prisiljena neprostovoljno prodati, Anglija se je že takrat prostovoljno odrekla Oregonu, Rusi pa so leta 1867 zabarantali še Aljasko.

Poslušate do današnje ameriške doktrine osvajanja vsega sveta netoleranten off program Radia Študent!




OFF PROGRAM TOREK 29.04. 2003

Izraelski židje so danes z dvominutno tišino obeležili spomin na 6 milijonov Judov, žrtev naci-holokavsta. Letošnje komemoracije so posvečene 60-i obletnici upora v varšavskem, judovskem getu. Komemoracije pa bodo tudi v palestinskih getih Gaze in Zahodnega brega. Namesto siren in tišine je ograjeno palestinsko ljudstvo spremljalo povsem drugovrsten zvočni ambiental. Svoje simfonije so spet streljali izraelski vojaški helikopterji in z raketimi solažami za vedno utišali najmanj 3 Palestice. Malo pred tem so oklepniki izraelske vojske za uvodni koncertni stavek ubili 2 domnevna pripadnika Brigad mučenikov Al Akse, gibanja, povezanega s Fatahom Jaserja Arafata.

Koncertni dogodek se je zgodil le nekaj ur pred pričetkom zasedanja palestinskega parlamenta, na katerem bo skoraj gotovo potrjena vlada novega palestinskega premierja Mahmuda Abasa. Glasbeni okus le-tega zaenkrat ostaja uganka, nobena skrivnost pa ni več, da ga podpirajo tudi modreci centralnega odbora gibanja Fatah. Zaradi dejstva, da imajo Arafatu podrejeni poslanci Fataha v parlamentu skoraj dvotretjinsko večino, pa je jasno, da bo ta še naprej predstavljal najmočnejši politični lik v morebitni palestinski državi in upravi.

Ameriška začasna uprava v Iraku, ki naj bi poskrbela, da se demokracije nevajeni Iračani nanjo pripravijo, pa očitno po svoje razume v demokracijah vsaj deklarativno omogočeno »svobodo izražanja«. Prebivalci iraškega mesta Faludža so se namreč v noči na torek na demonstracijah uprli okupatorjem in zahtevali njihov umik iz mesta in celotnega Iraka. Američani so protestnikom odgovorili s prijateljskim ognjem ter pri tem ubili 15 in ranili 70 nad ameriškim umevanjem demokratičnih vrednot ne navdušenih demonstrantov.

V Iraku pa je doslej po uradnem sporočilu Pentagona umrlo tudi 137 ameriških vojakov. 114 v spopadih ali v prijateljskem ognju in 23 v nesrečah. Iz istih logov so prišle tudi informacije o prijetju »raketnega moža«, Amerja Mohameda Rašida, upokojenega iraškega generala ter bivšega ministra za nafto. Z njim so ZDA dopolnile svojo zbirko odgovornih za proizvodnjo najbolj smrtonosnega orožja v Iraku. Ameriški strokovnjaki za razorožitev si želijo le še aretacije Rašidove žene - Rihab Taha ali po ameriško »doktorice mikrob«. Ta naj bi bila med drugim odgovorna za iraško proizvodnjo antraksa. Zaenkrat pa še ni znano, kje se nahajata, ne doktorica mikrob in ne iraška orožja za množična uničevanja.

Ni pa čisto znano niti to, kje se nahaja duša danes preminulega hrvaškega generala Janka Bobetka, ki je danes kljub takojšnjemu zdravniškemu oživljanju malo pred poldnevom na svojem domu v Zagrebu izdihnil. 84-letni general, ki je hrvaškemu delu domoljubne javnosti obljubil, da se živ že ne bo odpravil v Haag, kjer ga je Carla del Ponte nameravala preganjati zaradi vojnih zločinov proti človeštvu med operacijo etničnega čiščenja hrvaških Srbov Medački žep leta 1993, je očitno vedel, da je konec blizu. Kljub nasprotovanju zdravniškega konzilija so ga namreč pred petimi dnevi na njegovo lastno zahtevo izpustili iz bolnišnice, da je umrl na domači postelji.

V glavah evropskih političnih strokovnjakov pa je vse bolj očitno živa delitev na staro in novo Evropo. Domačo predreferendumsko laž, da Evropa ne potrebuje svoje od severnoatlantskega zavezništva osamosvojene obrambne politike, danes na vrhunskem zasedanju razkrinkavajo voditelji Nemčije, Francije, Belgije in Luksemburga, ki v Bruslju razpravljajo prav o krepitvi evropske obrambne politike. K pobudi so zaenkrat pristopile predvsem države, ki so se ob ameriški preventivni vojni v Iraku postavile na stran mednarodnega prava in Organizacije združenih narodov.

Pričakuje se, da se bodo Nemčija, Francija, Belgija in Luksemburg, katere obrambne namene podpirata tudi vsaj še neevropski Rusija in Kitajska, v bodoče prizadevale za skupno krepitev staroevropskih vojaških zmogljivosti, usklajevanje obrambnih politik stare celine, ustanovitev skupne evropske oboroževalne agencije in morda celo za osnutek bodoče skupne evropske vojske. O tem, ali morda ob tem razmišljajo tudi o izstopu iz zveze NATO, pa za enkrat še diplomatsko molčijo.

Prav nič diplomatsko tiho pa v časih, ko evropske sive glave še čakajo, kam vse bo pripeljala s strani Združenih držav Amerike vsiljena delitev na staro in novo Evropo, niso drugorazredni diplomatki držav pristopnic in še vedno kandidatk za vstop v Evropsko unijo. Tako so diplomatski drugokategorniki s šampanjcem in visokoletečim diplomatskim izrazoslovjem nove Evrope na pobudo grškega konzula nazdravljali na neevropskih tleh New Yorka. Več kot 200 povabljenih diplomatov, novinarjev in druge novoevropske svojati na začasnem delu v ameriški tujini - iz Slovenije, Češke, Madžarske Poljske, Latvije, Estonije, Cipra Malte, Litve, Bolgarije, Romunije in Turčije, so ameriške domoljube provocirali s poslušanjem evropske himne, evropskimi nagovori in kulinaričnimi dobrotami iz vsake posamezne države.

Katera je bila jed, s katero je bila Slovenija tam zastopana, sicer ne poročajo, sta pa med drugimi domačimi delegati omembe vredna vsaj nekdanji policijski direktor in zdaj generalni konzul v New Yorku Andrej Podvršič in domača, na tujem vse bolj prodorna diplomatska zvezda, Danilo Tuerk. Ta je po diplomatski karierni lestvici prilezel že do pomočnika generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Anana. Med diplomatskim kramljanjem in pogovori pa so se, kot se je na ameriških svobodnih tleh spet malce neposrečeno zapisalo grškim organizatorjem, privajali na skupno življenje v novi Evropi. Ta bo to tudi formalno postala po 1. maju 2004, ko bodo pristopne pogodbe predvidoma že ratificirane v vseh članicah Unije in desetih novih pristopnicah.

Na sploh pa se zdi, da so se za politikantske kroge držav pristopnic prava politikantska nebesa že začela. Na državne stroške na tujem so namreč tudi predsedniki njihovih parlamentov. Tokrat je bilo potrebno po navodila, diplomatsko trepljanje in nove dnevnice skočiti v Bruselj, kjer tudi Borut Pahor ni smel umanjkati na že 15. srečanju predsednikov parlamentov držav pristopnic in predstavnikov Evropskega parlamenta in številnimi drugimi evropskimi uradniki bolj nedoločljivega porekla.

Sicer pa je vrata svojega urada prav danes v Haagu odprla še ena od evropskih krovnih inštitucij - Eurojust, v kateri naj bi svoje sile v boju proti organiziranemu kriminalu združevali preiskovalni in pravosodni strokovnjaki poleg starih tudi novih članic Evropske unije. Otvoritvene slovesnosti, za katere stroške domovina zaenkrat še ne plačuje, pa se bodo poleg pravosodnih ministrov in veleposlanikov članic Evropske unije udeležili tudi pravosodni ministri še vedno ne povsem evropskih držav pristopnic. Na tujem je tako na državne stroške tudi domači minister za pravosodje Ivan Bizjak.

Pravzaprav pa bi bilo zares čudno, če bi ob tej inflaciji službenih popotovanj v tujino danes doma ostal domači odgovorni in pošteni zunanji minister, ki bo tožil vsakega, ki bi utegnil trditi drugače, Dimitrij Rupel. Ta bo danes pošteno privarčeval nekaj davkoplačevalskega denarja, saj se je odpravil na pravzaprav v diplomatskem smislu kar tretjerazredno prireditev v sosednjo Avstrijo. V Bad Tatzmannsdorfu se bo udeležil srečanja Avstrija-Slovenija, ki ga pripravlja Evropski forum Gradiščanske. Njegove modre besede o bodočem evropskem sodelovanju in razvojnih priložnostih pa bo morala po službeni dolžnosti poslušati tudi njegova poklicna kolegica ter avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner. Minister in ministrica pa naj bi – tako vsaj napovedujejo – nekaj malega tudi razpravljala.

(Tomaž Z&Lan&Urban)



Komentarji
komentiraj >>