Poslanci državnega zbora domače Republike so si včeraj le vzeli čas in kar sedem ur zabili za razpravo o poročilu o delu varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik v letu 2007. Kljub že na prvi pogled očitni neustreznosti svojega naziva je varuhinja človekovih pravic uvodoma predstavila glavne poudarke poročila. V njenem uradu tako predvsem opažajo, da se število pobud, naslovljenih na institucijo varuha človekovih pravic, vsako leto veča. Med še naprej glavne kršitve človekovih pravic pa sodijo nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča, problem izbrisanih, sodni zaostanki, varstvo osebnih podatkov, poseganje medijev v zasebnost otrok in vse večje število anonimnih prijav glede pravic na delovnem mestu.
Tako porast pobud naslovljenih na Urad varuhainje za človekove pravice na sploh kot vedno večje število anonimnih prijav glede pravic na delovnem mestu ne presenečata. Prav tako stalnica domačih poročil iz ombudsmanovega urada ostajajo Romi, izbrisani in sodni zaostanki. Od zadnje kadrovske menjave na vrhu urada pa stalnico v teh letnih poročilih predstavljajo tudi opozorila o nujnosti varovanja pravic ranljivih skupin, kot so otroci in starostniki.
Toda v včeraj v Državnem zboru obravnavanem poročilu o delu urada varuhinje človekovih pravic v letu 2007 gre vendarle predvsem za statistična opažanja in naštevanja posameznih družbenih segmentov, ki v slovenski družbi ostajajo manj enaki oziroma ki so jim človekove pravice še naprej kršene. In to je ob posameznih v teh poročilih prav tako stalnih priporočilih za ukrepanje tudi vse. Da priporočila sedanje varuhinje in vseh varuhov človekovih pravic bolj malo zaležejo, pa je samo po sebi jasno iz dejstva, da se tako opažene kršitve kot sama priporočila, kako jih odpraviti, iz leta v leto ponavljajo.
Tega, kako in v katero smer se bodo v prihodnje tudi v razširjeni evropski domovini konkretno razvijale in uveljavljale človekove pravice, torej tudi v poročilu o delu urada varuhinje človekovih pravic v letu 2007, ni za zaznati. Za to je problematiko vendarle za pogledati iz nekoliko širšega zornega kota. Tako se je prav danes v zvezi s pravicami mladostnikov in starostnikov v domovini s priporočili oglasila Evropska komisija. Priporočila sicer niso obvezna, so pa vsekakor zgovorna.
Kriza svetovne kapitalistične gospodarske ureditve poglabljanju osnovnih človekovih pravic pač ni in tudi v prihodnje ne bo naklonjena. Tako bo Slovenija po mnenju Evropske komisije gospodarsko rast in zaposlovanje izboljšala predvsem z reformiranjem pokojninskega sistema in trga dela. Torej z dejavnim staranjem oziroma povečevanjem števila zaposlenih starostnikov in manjšo zaščito delavcev zaposlenih za nedoločen čas. Poseben trn v evropskem očesu ostaja tudi zaradi premajhne obdavčitve nebodigatreba študentsko delo. Povečano število prijav zaradi kršenja pravic na delovnem mestu je tako pravzaprav logično, saj ga med vrsticami članicam priporoča celo Evropska komisija.
Da se tudi ob morebitni uspešni popravi krivice izbrisa, ki jo z novimi številkami in statistikami napoveduje sedanja zakonodajna in izvršna oblast, domača Republika le še ne bo znebila pridevnika neustavna, jamči 17 drugih odločb Ustavnega sodišča, ki se jih v tej državi še prav tako ne upošteva. Glede na včerajšnje srečanje ministrice za lokalno samoupravo Zlate Ploštajner in predstavnikov občine Grosuplje, še naprej črno na belem jasno tudi ostaja, da pa bo tamkajšnji občinski svet še naprej brez z zakonodajo o lokalni samoupravi in nenazadnje spet tudi z ustavo predvidenega romskega svetnika.
Toda slišati in videti je bilo, da tudi sedanjo poslansko zasedbo Državnega zbora, ki je včeraj sedem ur veliko besed za malo pomena namenila obravnavi poročila dela varuhinje za človekove pravice v letu 2007, opažene kršitve človekovih pravic, ki so jih zaznali in zbrali njeni sodelavci, kaj prida ne skrbijo. Kako le, če pa je neustavnost domače pravne države že pravzaprav stalnica in če zaradi nespoštovanja odločb domačega Ustavnega sodišča še nihče iz izvršne ali zakonodajne oblasti ni zares odgovarjal.
Tako včerajšnjih veliko poslanskih besed za malo pomena ne preseneča. Primerno statusu je bila z poročilom varuhinje nezadovoljna sedanja opozicija. Prav tako ponovno statusu primerno so konstruktivnosti stresali poslanski predstavniki koalicije. Da pa bi se na tem področju kaj bistvenega premaknilo na bolje, razen nemara na področju izbrisanih, pa le ni bilo moč za razbrati. Pa še za popravo krivice izbrisa ima domača država zaradi strahu pred morebitnimi odškodninami, ki bi jih utegnilo določiti Evropsko sodišče za človekove pravice, bolj pritlehno materialne kot pa res moralne motive.
Poimenovanje institucije ombudsmana za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic je tako že v osnovi zgrešeno. Ta urad pač prav ničesar ne varuje, saj se nanj obračajo predvsem posamezniki in posameznice, ki so jim človekove pravice že kršene. In zato je Zdenka Čebašek Travnik predvsem opazovalka rednega kršenja človekovih pravic na Slovenskem. In še, sicer z enoletno zamudo, tudi poročevalka prav teh stalnih kršitev domačemu Državnemu zboru. Republika Slovenija pa bo tudi v poročilu za leto 2008 gotovo še naprej zgolj neustavna in nepravna država.
Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Zdenko Čebašek Travnik - kot zgolj opazovalko kršenja človekovih pravic na Slovenskem - v zobeh poskrbel Tomaž Z.