12. letnik – ciklus predavanj »Neumnost«
Poročilo s predavanja Primoža Oberžana z naslovom »Filozof v primežu vsakdana«

Osnovna tema predavanja je bila dvojno razmerje neumnosti do filozofa in njegovega vsakdanjega življenja. Po eni strani je filozof pogosto prepameten za svoje okolje in zato naleti na nerazumevanje družbe ter na odklonilen odnos in ima težave s sklepanjem novih in in izgubljanjem starih prijateljstev. Po drugi strani pa je, po predavateljevem mnenju, obenem neumen tudi filozof sam, saj pogosto odpove tudi v najbanalnejših situacijah. Kot primer drugega je predavatelj navedel filozofa, ki se ni mogel odločiti, ali bi šel v vodo ali ne in je zamišljeno stal do kolen v morju.

Razmerje neumnosti do filozofovega vsakdanjega življenja je bilo v predavanju predstavljeno skozi več tematskih sklopov. Prvi je bil impotenca filozofove misli, ki je sicer logična in konsistentna ter se izraža skozi argumente, a nemočna in neuporabna izven filozofskih debat, saj večina nefilozofov bolj tripa na čustvene in ideološke manipulacije kot na logične argumente. V takšnih razmerah je pretirano argumentiranje lahko prepreka pri prizadevanju za prozaične cilje, kot je služenje denarja ali sklepanje družabnih vezi.

Vztrajanje pri konsistenci misli je v vsakdanjih situacijah pogosto prepoznano kot filozofska aroganca, saj vključuje tudi pobijanje in zavračanje neumnosti ter neargumentiranega govora. Takšna drža je prav tako težavna in ovira vsakdanje druženje oziroma ga omejuje na krog filozofov. Tretja težava filozofov v vsakdanjem življenju je nepripravljenost na akcijo. Tako zaradi nagnjenosti k pretiranemu analiziranju kot zaradi prevlade modnih konceptov negativnosti kot so manko, nemožnost, vrzel in podobni, je filozof pogosto neodločen in omahljiv. Zaradi tega so filozofi pogosto neaktivni, čeprav ima lahko akcija nepredvidljive in nepredvidene ter prijetne učinke, ki jih ne more predvideti še tako skrbna spekulacija.

Četrti velik problem filozofov v vsakdanjem življenju je snobovski in ignorantski odnos do novih tehnologij, kar dodatno zapira filozofijo v geto in ji preprečuje dostop do množic. Filozofi tako ostajajo zaprti v preteklost, vezani na zaprašene reference in nezmožni komunikacije s svetom. Kot rešitev opisanih problemov je predavatelj ponudil dve opciji. Ena je odpiranje filozofije s pomočjo drugih diskurzov in novih komunikacijskih tehnologij, povezovanje filozofije z denimo umetnostjo in njeno širjenje s pomočjo množičnih medijev. Druga možnost pa je dokončna izolacija filozofije in njena popolna ločitev od vsakdanjega življenja. V tem primeru bi filozofi le dokumentirali čisti dogodek lastne misli in bi tega ne poskušali mešati z vsakdanjim življenjem.

Po predavatelju je torej rešitev zagat, ki jih filozofi doživljajo v vsakdanjem življenju - ali pripustitev vsakdanjega življenja k filozofiji ali pa popolna odtegnitev filozofije vsakdanjemu življenju.

Ta četrtek, 5. februarja, bo ob osemnajstih v Gromki predavala Helena Motoh, filozofinja in sinologinja, docentka na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in raziskovalka na Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Predavanju bo naslov »Bedak kot konstitutivni element konfucijanske politične misli.«

Poročilo je spisal Primož Krašovec.