Ne glede na to, da je reprezentativni sindikat domačih policistov s soglasjem generalnega direktorja policije nov kodeks domače policijske etike, sicer sprejel že 9. oktobra 2008, je bil ta javnosti na posebni tiskovni konferenci predstavljen šele včeraj. Razlog temu časovnem zamiku bi sicer lahko bilo dejstvo, da sta Robert Šumi iz Službe generalnega direktorja policije in Ivo Holc iz Policijske akademije ob poglavitnih novostih, ki jih prinaša nov kodeks domače policijske etike, predstavila tudi potek implementacije tega kodeksa v praksi. Toda ker pa se ta sama praksa v teh slabih štirih mesecih kaj bistveno le ni spremenila, gre tudi to javno predstavitev novega kodeksa za pripisati predvsem med poteze, s katerimi si skuša lastno javno podobo popraviti še naprej ista slovenska policija.
Ni zanemarljivo sicer tudi dejstvo, da je novi kodeks od starega, ki je bil uveljavljen že daljnega leta 1992, bistveno, natančno pa kar za tretjino, krajši, saj ima samo 14 členov, medtem ko je imel stari, ki je prenehal veljati oktobra 2008, 21. členov. Ključna posodobitev novega kodeksa etike domače policije je tako že na prvi pogled predvsem to, da je ta po novem še krajši od starega. Da je sicer, kot sta na tiskovni konferenci izpostavila oba govorca, ta kodeks namenjen ozaveščanju policistov o pomenu spoštovanja etičnih načel in krepitvi etičnega oziroma moralnega ravnanja v praksi, res ne more obveljati za kako posebno novost. Nenazadnje bi naj domače policiste o pomenu etičnih načel in moralnega ravnanja ozaveščal že tudi kodeks etike, ki je bil v veljavi do lanskega oktobra.
Toda ker tudi domači policisti sami priznavajo, da kodeks policijske etike predstavlja zgolj samoregulativni mehanizem in da je zato etiko potrebno živeti in jo udejanjati v vsakdanji praksi, si le poglejmo, katere bistvene novosti sploh prinaša novi, od starega za tretjino krajši kodeks etike domače policije. Prva naj bi bila ta, da je - kot so nekoliko vzneseno zapisali njegovi snovalci – kodeks za razliko od vseh ostalih regulativnih aktov, ki določajo delo policista, inspirativen, saj policiste spodbuja k etičnemu ravnanju. Nadalje je napisan v 1. osebi množine, s čimer naj bi bila poudarjena skupinska pripadnost organizaciji in njenim etičnim vrednotam, ki so kodeksu prav tako priložene. Ključna dodatna novost pa naj bi bila, da je v besedilo kodeksa vključena tudi krepitev integritete, poseben člen o nepodkupljivosti in avtoriteta argumenta.
Vse dodane novosti sicer za tretjino pokrajšanega kodeksa policijske etike so tako kot kodeks sam namenjene predvsem pripadnikom in pripadnicam domače policije. Torej domnevna inspirativnost k etičnem ravnanju in skupinska pripadnost organizaciji oziroma integriteta. Prav tako posebni člen o nepodkupljivosti in določilo o avtoriteti argumenta in ne moči, na podlagi katerega naj bi policisti opravljali svoje poslanstvo. Toda precej bolj zgovorne so seveda spremembe, ki izhajajo iz ukinjenih členov prejšnjega, za tretjino bolj obsežnega kodeksa policijske etike. Med njimi gotovo bistveni sta ukinjeno častno razsodišče slovenske policije in na novo določen način sprejemanja in spreminjanja določil samega kodeksa.
Ukinjeno častno razsodišče naj bi sicer ne pomenilo, da neetično ravnanje policistov v prihodnje ne bo več sankcionirano, pač pa da so disciplinske odgovornosti tudi policistov opredeljene v Kodeksu ravnanja javnih uslužbencev. Za nov policijski kodeks pa se bi naj sicer na policiji odločili predvsem zaradi potrebe po prenovi starega, ki je bil že zastarel. Sama priprava pa je potekala tako, da je bil osnutek kodeksa dan v razpravo policistom, ki so lahko nanj podali svoje pripombe, nato pa je bila izdelana končna verzija kodeksa.
Toda nov etični kodeks slovenske policije sam po sebi še le ne bo pomenil tudi kake konkretne spremembe v vsakdanjem policijskem delu in obravnavi. Ne glede na gotovo demokratično dostojne postopke sprejemanja novega policijskega kodeksa, vprašljivo še naprej ostaja predvsem vse tisto, česar v njem konkretno ni zapisano. Tako so iz ŠKUCA LL že opozorili, da v novih določilih kodeksa pogrešajo izrecno obravnavo posameznih diskriminatornih osnov v kontekstu spoštovanja enakosti pred zakonom, posebej spolne usmerjenosti. Nadalje pa je pod vprašajem tudi sama praktična implementacija kodeksa, saj ta sam po sebi bistvenih sprememb v sistemu policijskega izobraževanja pač ne prinaša.
Da prihodnost tudi od policistov zahteva pripravljenost za nenehno učenje, za osvajanje obstoječega in ustvarjanje novega znanja, je pač ena taka, post-fordističnemu času 21. stoletja na kožo napisana floskula. V isti koš lahko strpamo tudi kodeksu priložene vrednote in vrline, ki naj bi izražale poslanstvo domače policije. Gre pač za kopico lepo zvenečih, a brez dejanske implementacije na terenu zgolj vsebinsko praznih besed. Nov Kodeks policijske etike tako v prvi vrsti sam po sebi še ne zagotavlja, da bo v prihodnje ravnanje domače policije kaj posebej pretresljivo bolj etično. Gre pač predvsem za ugled domače policije. Toda zgolj zaradi včerajšnje javne predstavitve novega kodeksa, se sam ugled domače policije, kaj bistveno sploh ne bo popravil. Kajti tudi če je kodeks nov, domača policija ostaja ista.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z novim, a vsebinsko praznim kodeksom slovenske policijske etike v zobeh prispeval Tomaž Z.
