Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Traffic Kids Petra Raucha v frizeraju Robert (3699 bralcev)
Četrtek, 5. 2. 2009
mcolner



S porastom in razširjanjem umetnostne produkcije, ki se vse pogosteje seli v javni prostor in negalerijske prostore, se povečuje tudi krog njenih potencialnih odjemalcev. Tako se bodisi zaradi pomanjkanja primernih razstavišč bodisi težnje po izstopu iz posvečenih prostorov visoke umetnosti uvajajo novi principi predstavljanja umetniških projektov. V primeru razstave domačega umetnika in fotografa Petra Raucha gre za povsem zavestno odločitev po posegu v drugačen javni prostor.

Razstava Traffic Kids je postavljena v frizerskem salonu Robert na Poljanski cesti in izkazuje počasi se razvijajočo se kontinuiteto kulturnih vsebin tega prostora. Prav tu je bil pred letom in pol izeveden devetdnevni klavirski performans Rajka Pertota. Sicer je predstavljanje umetnikov frizerskih salonih že nekako znana praksa v Ljubljani. Spomnimo se Pop planeta, zdaj že zaprtega frizeraja na Trubarjevi ulici, kjer so prostor za predstavitve dobivali predvsem mladi umetniki, med drugimi Maja Smrekar, Robertina Šebjanič in Nika Autor.

Prostorni salon Robert na ogled postavlja dve fotografski seriji Petra Raucha, ki sta nastali v lanskem letu. Umetnik se je namerno deloma distanciral od umetnostnega sistema in ob podpori Ministrstva za kulturo, brez kuratorskega posrednika, zasnoval omenjeno razstavo, ki je plod njegovih tako avtorskih kot teoretskih teženj v polju sodobne fotografije.

Osnovno vodilo razstave predstavlja iskrena neposrednost in nepretenciozno soočenje s tematiko, ki jo poosebljata obe naslovni besedi. V seriji Traffic se Rauch tako podaja v umetelne strukture sodobnega časa, arhitekturne tvorbe, ki so v zavesti ljudi postale povsem samoumevne, čeprav so tako v fizičnem kot širšem pomenskem smislu ostale dodobra neraziskane. V segmentu prometa se je osredotočil na to, kar je v Sloveniji v zadnjih desetletjih daleč v ospredju.

To so kompleksne strukture avtocest, njihovih priključkov, dovozov, podvozov, prehodov in pripadajoče infrastrukture, ujete v objektiv iz različnih zornih kotov in pomenskih kontekstov. Največjo fascinacijo pomenijo tako imenovani vmesni prostori, ki ostajajo skriti očem večine kot nekakšne nevidne luknje v krajini. Iz perspektive arhitekta se Rauch sprašuje o zasnovi celostnega sistema avtocest, ki si vsakršen kontekst podreja tako, da se z njim zlije in tako ostane neviden, obenem pa se zavestno upira kakršnim koli drugim pomenskim interpretacijam.

Skozi mnogotere kompozicijske izseke in tehnično deformirane podobe podaja lastno videnje teh vsakdanjih arhitekturnih čudes monumentalnih razsežnosti. Fotografske podobe se formalno izogibajo perfekciji, saj so polne večjih ali manjših napak, presvetlitev, nelogičnih izsekov, nepravilnih kompozicij in neizostrenih motivov. Namerno se osredotočajo na specifične detajle, ki s povsem tehničnimi orodji deloma zakoličijo tudi vsebinski kontekst.

Tako avtor ostane na precepu dokumentarizma, voajerstva in režiranih prizorov, katerih naravo je moč razbrati iz konteksta posamezne enote. Osamljene figure v tej betonski krajini dajejo vtis neznatnosti in majhnosti, obenem pa s svojo goloto in simbolno uporabo preprostih prevoznih sredstev kot sta rolka ali kolo zastavljajo vprašanja uniformnosti pravil razvitega sodobnega sveta.

Druga, manj obsežna serija Kids postavlja v ospredje prav figuro, ki tokrat ni zgolj dodatek k veličini človekovega obvladovanja narave. Osrednji motiv so otroci, ki prehajajo v dobo dozorevanja in začenjajo konkretneje kazati svoje karakterne značilnosti. Prav slednje je avtor odlično ujel pri bližnjih posnetkih, medtem ko je pri umeščanju figur v krajino poudaril njihovo neznatnost v odnosu do narave in celotne družbe, v katero vstopajo. Ta pa kot da čaka na nove polnopravne člane, ki jih bo lahko prežvečila in izpljunila brez prizanašanja zaradi njihove mladosti.

Tako z izolacijo posameznih figur nakaže odtujenost družbe, kar še poudari z edino fotografijo, na kateri se pojavita dve osebi, ki z igranjem elektronskih igric nakazujeta na popolno odstonost medsebojne komunikacije.

Peter Rauch je uspel elegantno in povsem nemoteče povezati dva samostojna koncepta, ki pa sta formalno in tehnično dokaj identična, a se tudi na vsebinski ravni subtilno povezujeta. Z majhnimi estetskimi poudarki Rauch tako opozarja na ničevnost kot odraz ekonomsko in gospodarsko razvite družbe, ki se ponaša z različnimi tehničnimi dosežki in veličastnimi konstrukcijami, medtem ko so temeljne ljudske vrednote pokopane pod njihovo težo.

Razstavo Traffic Kids si lahko do konca tega tedna ogledate v frizeraju Robert na Poljanski cesti.

Ostrigel se je Miha Colner


Komentarji
komentiraj >>