NAPALM DEATH, SEPTIC SCUM, VULVATHRONE, 5. 2. 2009; Gala hala- Metelkova mesto, Ljubljana
* V Ljubljano so po dobrem letu ponovno prihrumeli prvaki grind cora in death metala, trdoživi stari prdci Napalm Death. To je verjetno ena najbolj čudaških zasedb, ki v svoji zadnji, dokaj trdni postavi, verjeli ali ne, že vrsto let ne premore več nobenega ustanovnega člana. V začetku osemdesetih so se v zasedbi Napalm Death izmenjali številni ustvarjalci, ki so kasneje delovali v najrazličnejših, po pravilu vplivnih zasedbah. Nekdanji člani Napalm Death so tako ustvarjali v Cathedral, Carcass, Benediction, Terrorizer, Scorn, Godflesh, Jesu, Lull in verjetno še kakšnem manj bleščavem bandu.
Tokrat je četverica, ki je po smrti kitarista Jesseja Pintada ostala brez pomembne druge kitare, prišla z namenom promocije svoje že štirinajste plošče Time Waits for no Slave. Ta je ponovno krenila v smer bolj premišljenega, odklonskega, recimo temu soničnega grind cora ali death metala. Tako so Napalm Death po svoji brutalni diskografski uverturi s Scum, prešli v tedaj trendovske death metal vode in v svojo verjetno najbolj mainstreamovsko fazo. Kasneje je prišlo raziskovanje, sprememba izraza in naslonitev na poskočnejšo in bolj melodično kruljačino. Nato je plošča Enemy of the Music Business peljala skupino nazaj v srednješolska leta in jih za nadaljnjih nekaj let prikovala k ekstremni, drveči in neartikulirani izraz. Vsaj njihovi koncerti so dajali vtis neverjetnega brutalnega hrupa brez repa in glave.
Da pa bo večer popolnejši, je organizator za predvozače povabil dve morda najboljši ekstremno metalski zasedbi tega trenutka na domači sceni, ki sta na različne načine presenetili mnoge obiskovalce in jim razširili obzorja. Ravno toliko, da ne bo kdo mislil, da na domačem pragu ni konkretnih bandov.
Začeli so Septic Scum, ki sem jih kljub nekajletnemu delovanju uspel prvič ugledati v živo. Septic Scum, naspidirani in brezkompromisni mladci, so se polni alkoholnih hlapov podali na oder in ga dejansko odlično obvladovali. Uspeli so prikazati to, česar na koncertih metal zasedb ni bilo moč ugledati že dolgo. To je brezkompromisna drža, preprosta in skrajno surova glasba in neverjetna energija. Morda je pomagalo že to, da so akterji na odru mladi in s srcem pri stvari. Skratka, Septic Scum so s svojim poskočnim metalom, premešanim z grind in hard corom, punkom, nu metalom in še čim, ustvarili neverjetno vzdušje, ki pritiče nepretencioznim, z energijo nabitim mladcem, polnim pozitivnega gneva.
Po tem, ko so prvi predvozači uspeli do zadnjega kotička zapolniti Galo halo, so bizarni kruljači z malce daljšim stažem na sceni, Vulvathrone, številne obiskovalce pregnali ven. To je nekako logično, saj njihova godba funkcionira kot konceptualno zastavljen hrupni zvočni projekt, ki se trudi kar se da izmaličiti glasbo, narediti neprebojno hrumečo zaveso in jo podkrepiti z nečloveškimi krulečimi zvoki. Njihova pornografska estetika, izražena v naslovih komadov, je zgolj dopolnilo v bizarnem skupku odvratnih zvokov. Nekje z leve strani je padla definicija: Vulvathrone igrajo veper metal.
Po dveh odličnih nastopih pa je seveda nastopila skepsa, kaj bodo stari prdci pokazali tokrat. Napalm Death sem uspel v živo gledati večkrat v različnih obdobjih. Prvič je bil to nastop v klubu Remetinac v Zagrebu leta 1996, kjer so uspeli pokazati tisočglavi množici, kaj je to kaotični in udarni metal, saj je približno vsakih pet sekund z odra pikirala postava kakšnega pijanega fana. Če izpustim velik festivalski nastop konec devetdesetih so naslednjič zacveteli leta 2005 ponovno v Zagrebu, kjer so sicer popolnoma nerazločni in morda malce brezvoljni uspeli spraviti neverjetno množico v brutalni headbanging in pogo. Verjetno najbizarnejše srečanje z Napalm Death pa se je zgodilo pred letom in pol v neki dolgočasni avstrijski alpski dolini, kjer so nastopili zadnji dan lokalnega metal festivala. Njihov nastop je bil kratek, nerazločen, brez duše, skratka zgolj za honorar. Ampak kaj naj band drugega naredi, če pod odrom na varni razdalji mirno stoji kakšnih sto nezainteresiranih brkatih heavy metalcev.
Napalm Death so tokrat v Gala halo prišli dobro razpoloženi in očitno jim je klubski ambient ustrezal. Kljub začetni skepsi so pokazali, da lahko, če hočejo, ustvarijo neverjetno peklensko vzdušje in da njihova nova usmeritev niti ni toliko moteča. Vse, kar so kadar koli Napalmi preigravali, namreč četverica zdaj odigra za nekaj taktov hitreje, tako da postanejo nekateri stari komadi dokaj nerazpoznavni. Tako sta recimo veliki hit s plošče Harmony Corruption 'Suffer the Children' ali komad 'Scum' povzročila popoln kaos v klubu, ko so stage diverji zasenčili pogled na oder. Prav tako so odlično izpadli tudi novejši komadi, zlasti z aktualne plošče, ki malce umirja žogo brezpomenskega nažiganja brez konceptualne podlage s prejšnjih plošč.
Tako so v peklenski vročini in nasičenem vzdušju zaključili kot vselej, z 'Nazi Punks Fuck Off', predelavo legendarnega komada Dead Kennedys. Kogar ni bilo, je zamudil verjetno eno najbolj pristnih veselic ekstremnega metala, kjer bi bil greh zamuditi katerga koli izmed nastopajočih bandov.
pripravil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >> Re: Napalm Death!!!
mič [06/02/2009]
no, napalm death koncert vselej zaključijo s skladbo Siege of power.tudi tokrat je bilo tako in na prejšnjem obisku-jeseni '06
odgovori >>