Poročilo devetega predavanja Delavsko-punkerske univerze v okviru tematskega ciklusa »Neumnost« z naslovom »Bedak kot konstitutivni element konfucijanske politične misli«. Predavanje je potekalo v četrtek, 5. februarja, filozofinja in sinologinja Helena Motoh, sicer mojstrica v poznavanju kitajske filozofije, zgodovine in kulture, pa se je v njem spopadla z nalogo premisliti vloge bedaka v zgodovini konfucijanske doktrine.

Celotno predavanje je potekalo kot premišljena polemika z uradno interpretacijo konfucijanske politične misli, čeprav je avtorica, korak za korakom, vanjo vpletla zelo različne teoretsko-praktične razsežnosti: od analize izvirnega Konfucijevega dela, do premisleka uradne konfucijanske doktrine, njenih popularnih vidikov in njenih političnih implikacij. Kritična ost celokupne polemike pa je veljala avtoričini glavni tezi - tezi, da šolske interpretacije Konfucija izvajajo nedopustno konceptualno redukcijo nad njegovo politično mislijo ter s tem bistveno onemogočijo tehten premislek prednosti in slabosti aplikacije izvorne Konfucijeve politične misli na družbeno realnost Kitajske.

Predavateljica je poudarila, da so za običajno šolsko interpretacijo Konfucija značilne tri temeljne poteze: prvič, ta začenja pri »velikih pojmih« Konfucijevih Pogovorov – pojmih, kot so osnovne etične vrline, koncept samokultivacije, ideal plemenitnika, in tako dalje.; drugič, v njej se najprej predpostavi obstoj ideala, nato pa se vse ostale inačice človeka razlagajo kot predstopnje k temu idealu; in tretjič, šolska interpretacija politiko izpeljuje iz etike, se pravi, konfucijansko politično filozofijo razlaga kot izpeljavo in posledico konfucijanske »etike samokultivacije«, s čimer nazadnje proizvede videz, kot da bi konfucijanstvo a priori impliciralo politični model meritokracije. Nasprotno pa je predavateljica prepričljivo pokazala, da nas analiza Konfucijevih »malih pojmov« - pojmov, kot so bedak, prostak, podložnik - privede do povsem nasprotnih sklepov, ki jasno izpričajo dejstvo, da nekateri vidiki popularne doktrine ne izhajajo iz Konfucijevih del.

Pozorno branje nekaterih Konfucijevih pasusov pokaže, da so bedak, prostak in podložnik pri njem intendirani kot kategorije, ki označujejo bistveno različne razsežnosti in jih ni moč kar preprosto prevesti v etične kategorije. Tako se polarno nasprotje bedak - modrec pri Konfuciju izkaže za nasprotje v domeni čisto teoretsko-spoznavne sfere, ne etične. Kajti bedak je pri Konfuciju koncipiran kot tisti, ki mu primanjkuje učenja, ne nravstvenosti. Po drugi strani pa je tudi polarno nasprotje prostak - plemič za Konfucija nekaj, kar lahko pripada zgolj etični sferi, ne spoznavni: prostak ni nujno neumen, je pa bistveno neizveden v etičnih vrlinah. Tu je, nazadnje, še nasprotje podložnik - vladajoči, ki označuje domeno čisto političnega področja.

Avtorica se je v zadnjem delu predavanja posvetila razlagi, kako so se gornje tri polarnosti – teoretska, etična in politična – v zgodovini Konfucijevega interpretiranja postopoma stapljale v eno. Najprej s spremembo političnega sistema in z razpadom dinastije Zhou politična polarnost izgubi svoj neodvisni pomen in se stopi z etičnim: prostak je odslej intendiran kot podložnik. Dalje, etična polarnost med plemenitnikom in prostakom se tedaj prav tako izenači s teoretsko polarnostjo bedaka in modreca: plemenitnik je izenačen z modrecem, prostak pa z bedakom. Šele zlitje vseh treh ravni na eno pa, nazadnje, uteleša rojstno mesto konfucijanske meritokracije, skozi katero se modrost in nravnost povežeta v dve plati istega ter postaneta kriterij za ločevanje med tistimi, ki vladajo in tistimi, ki se jim vlada.

Naslednje predavanje Delavsko-punkerske univerze bo potekalo v četrtek, 12. februarja, ob 18h v klubu Gromka. Predavatelj Jan Peršič bo v njem skušal tematizirati krščansko pojmovanje neumnosti.

Poročilo predavanja je pripravila Ana Jovanović