OFF NAPOVEDNIK
Silno je bilo duševno trpljenje dvaindvajsetletnega poljskega študenta, nad katerim je mama zganjala teror. V brezizhodnem položaju je poklical policijo in ji potožil o nečloveškem ravnanju, ki mu je menda podvržen.
Policisti, ki so prihiteli na kraj mučenja, so si bili hitro na jasnem, da je stvar resna. Pričakala jih je razbesnjena mamica, ki ji je ventile sesula sinova pomanjkljiva higiena. Fant ne pospravlja sobe, nič ne prispeva k plačevanju najemnine in, zlodja, še umiva se ne.
Represivni organ države se je v sporu postavil na stran represivnega organa družine. Umazanec se bo zaradi neutemeljenega klica na policijsko številko moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Berete umazani OFF program Radia Študent, ki pere kvečjemu možgane.
OFF PROGRAM
Izrael zatišje na bojiščih, resnici na ljubo večkrat prekinjeno, izkorišča za izpeljavo parlamentarnih volitev. Te so bile razpisane potem, ko je po napovedi odstopa premierja Ehuda Olmerta propadel poskus oblikovanja nove vlade. V predvolilni kampanji se je simpatije volivcev učinkovito pridobivalo tudi z napadom na Gazo, zato ne presenečajo rezultati javnomnenjskih raziskav, po katerih je trenutno vladajoča stranka Kadima dohitela desničarsko opozicijsko stranko Likud. Izrael je v času volitev zaprl območje Vzhodnega brega, da prepreči vstop Palestincev v državo, pa tudi vojaki so v polni zaposlenosti že izkoristili volilno pravico.
Več kot dvesto maoističnih upornikov je v vzhodni indijski zvezni državi Bihar v napadu eliminiralo deset policistov, tri ranilo in odtujilo več kosov policijskega orožja. V zadnjih petnajstih letih je bilo v zvezni državi, ki slovi po brezzakonju, v incidentih, povezanih z maoisti, ubitih več kot tisoč ljudi, grožnje upornikov pa so lani k odstopu prisilile tudi štiriinšestdeset lokalnih politikov. Maoisti sicer trdijo, da se borijo za pravice domorodnega prebivalstva, njihov končni cilj pa je vzpostavitev komunistične države, ki bi jo sestavljala plemenska ozemlja na območju petih zveznih držav.
Praznovanje tridesetletnice islamske revolucije v Iranu je predsednik Mahmud Ahmadinedžad izkoristil tudi za komentar ameriško–iranskih odnosov. Poudaril je, da podpira morebitne pogovore z novo Obamovo administracijo, če bodo potekali v medsebojnem spoštovanju in poštenem ozračju, namignil pa je tudi, da se že ozira po možnih krajih srečanja. Spremembe v odnosih morajo biti temeljite in ne taktične, je še dodal.
Omniprezentni francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je odpravil na prvi predsedniški obisk v Irak po padcu Huseinovega režima. Francija je v mandatu njegovega predhodnika Chiraca nasprotovala napadu na Irak, kar je razbesnjene Američane vodilo v bojkot francoskih izdelkov. Sankcijam ni ubežala niti kulinarična terminologija, saj je bil francoski krompirček v domoljubni histeriji preimenovan v »freedom fries«. Sarkozy hoče z obiskom ponovno okrepiti vezi z Irakom in ZDA, misija pa sovpada tudi s poskusi Obame, da prepriča evropske države k večjemu angažmaju v Afganistanu, kjer ima Francija v nasprotju z Irakom svoj vojaški kontingent.
V Italiji se spominjajo fojb in eksodusa svojih sonarodnjakov z ozemelj, ki so po mirovni pogodbi leta 1947 pripadla Jugoslaviji. Na današnji novinarski konferenci založbe Krtina, katere poročilo sledi po OFF programu, so predstavili zbornik Fojbe – Primer psihopatološke recepcije zgodovine. Prisluhnimo profesorju filozofske fakultete Igorju Pribcu, ki je povzel besede italijanske gostje Renate Cogoy:
Gospodarska zbornica je predstavila ukrepe, s pomočjo katerih bi izvozna podjetja lažje premagovala aktualno gospodarsko in finančno krizo. Povzel jih je Aleš Cantarutti s Centra za konkurenčnost pri GZS:
Tudi letos bo Študentska organizacija Univerze v Mariboru z izčrpnim paketom informacij na pomembnih lokacijah poskrbela za dijakinje in dijake, ki se bodo odpravili na informativni dan. Več o tem nam bo povedal Igor Jesih, pristojen za projekt:
Finančni ministri Evropske unije bodo na srečanju v Bruslju razpravljali o učinkovitosti lani sprejetih ukrepov za premagovanje finančne in gospodarske krize. Namen zasedanja je na podlagi dosedanjih rezultatov pripraviti smernice za prihodnje odločitve, ki bodo sprejete konec februarja na neformalnem vrhu EU ter na srečanju najrazvitejših držav G20 v aprilu. Ministri bodo obravnavali tudi predlog Evropske komisije o seznamu energetskih in drugih projektov ter pregled njihovega financiranja v okviru načrta za oživitev gospodarstva. Prav tako je šef evroskupine Jean-Claude Juncker evropska podjetja pozval, naj storijo vse, da bi preprečili množična odpuščanja delavcev.
Postopek glede evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov, ki ga je na Sodišču Evropskih skupnosti sprožila Irska, je dobil epilog. Irska je menila, da način sprejemanja direktive ni bil pravilen, vendar je sodišče odločilo, da je bila direktiva sprejeta na ustrezni pravni podlagi. Direktiva ponudnike storitev zavezuje k hrambi podatkov o telefonskih stikih in elektronski pošti od najmanj šest mesecev do dveh let, k čemur spadata čas in trajanje stikov, ne pa tudi vsebina.
OFF sta pripravila Tadej in Danijela.
Komentarji
komentiraj >>