Zgolj v čisto pritlehnem finančnem smislu draga koalicija, pišem ti, da te povsem dobronamerno opozorim na aktualno politično dogajanje, kot ga te dni vidimo skrbni opazovalci domačega notranje-političnega dogajanja. Veš, te dni nam ni prav lahko. Glede na v normalnih demokratičnih državah povsem normalno menjavo pri domačemu koritu izvršne in zakonodajne oblasti, kot smo ji bili priča minulo jesen, smo, priznam, do tvojih prvih političnih potez gojili kar se da velika pričakovanja. Nenazadnje je tvoj prvi mož, torej koalicijski prvak Borut Pahor, v predvolilni kampanji zastavil svojo besedo in obljubil spremembe. Da jih je ljudstvo lačno, so črno na belem pokazale in dokazale volitve. Toda po 80 dneh tvoje vlade, na te spremembe še naprej čakamo.
Obljubljenega vetra sprememb, ki bi prepihal domovino in iz široko razprtih ljudskih nosnic naposled le pregnal duha po postani sproščenosti, s katero nas je minula štiri parlamentarna leta posiljevala prejšnja oblast, pa od nikoder. Prav tako lačni ostajamo tudi svežih in v domačem politikantskem močvirju še ne-videnih političnih potez in modrih državniških odločitev. Namesto tega pa na dnevnem meniju domačega političnega dogajanja nič kaj veliko novega. Notranje-politične stalnice ostajajo odprta pisma s koalicijsko pogodbo črno na belem enako mislečih, obstrukcije, politične špekulacije in nenazadnje celo nebodigatreba Dimitrij Rupel.
Odprtih pisem, kot je zadnja spletna objava na blogu podpredsednika Liberalne demokracije Slavka Ziherla, namenjenih javnemu razčiščevanju in rahljanju med-koalicijskih odnosov, smo namreč že vajeni. Prav tako opozicijskih obstrukcij sej državnega zbora, političnega izsiljevanja in pogojevanja. Toda zgolj po reprezentančnih stroških draga koalicija, kronično pogrešamo obljubljene spremembe. Vsaj ti pa namreč že dobro veš, da Borut Pahor pač nikoli ne bo Janez Janša. In zato v ljudstvu pač ne razumemo niti tega, kakšnih konkretnih političnih koristi si od ponavljanja političnih potez iz prejšnjega mandata pravzaprav sploh obetaš.
Po opremljenosti garderobne omare dragi Borut in celjskima zdravnici in odvetnici še posebej dragi Janez imata sicer gotovo vsaj dve skupni točki, katere bi bilo v dobro vseh državljanov le nekako nujno preseči. To sicer sta samovšečnost in sla po oblasti. Na obe po oblekah dragega Boruta v pismu opozarja tudi očitno dežurni moralist v tvojih vrstah in podpredsednik LDS Slavko Ziherl, ki je že po desetih dneh dela nove vlade odstopil z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje zaradi imenovanja Dimitrija Rupla za premierjevega posebnega odposlanca za zunanje zadeve. Ziherl je sicer ob odstopu zatrdil, da bi bilo v nasprotju z njegovimi moralnimi in etičnimi vrednotami sedeti v isti vladi kot Rupel.
Toda dejstvo, da se tudi po njegovemu odstopu kaj bistvenega le ni spremenilo, bržkone pove zgolj to, da pa morala in etika tudi v domači politiki nimata kaj iskati. Nenazadnje je to s stališčem, da pa le ne verjame, da bo to pismo kakorkoli vplivalo na tvoje delovanje, potrdila tudi tvoja so-partnerica, Ziherlova predsednica in notranja ministrica Katarina Kresal. Res sicer je, da je po dobrih 80 dneh tvoje vlade, že jasno, da je politično sobivanje strank, ki te sestavljajo, še kako težavno. Nenazadnje lahko mimogrede razpadeš, če bi se utegnilo pripetiti, da iz tebe izstopi že samo ena, pa čeprav najmanjša stranka partnerica. Zato si tako na to sobivanje kot na posamično partnersko izsiljevanje pravzaprav obsojena. In to ti le ne zagotavlja tako udobnega vladanja, kot bi si ga želela.
Toda vladanje v parlamentarnih demokracijah je pravzaprav zgolj redko res udobno. Pravzaprav, veš, sploh ne gre za udobnost, pač pa za sprejemanje včasih tudi nepriljubljenih odločitev in kompromisov. Toda in zato te nenazadnje sploh imamo, predvsem za sklepanje kompromisov znotraj parlamentarne večine in ne že vnaprej tudi s parlamentarno opozicijo. Oprosti, ampak Janezu Janši je v tem parlamentarnem mandatu do sodelovanja na volitvah upravičeno ljudstvo namenilo zgolj stransko, opozicijsko vlogo.
Zato seveda skrb tvojega dežurnega moralista, Slavka Ziherla, le ni povsem neosnovana. Moralista se sicer da odstraniti, toda nekateri njegovi javno izrečeni pomisleki bodo ostali v domači politični zavesti. Tvoj prvak tako res ni prekinil z načinom vladanja, kot ga je prakticiral prvak prejšnje koalicije. Pravzaprav ga je z blebetanjem o politiki združevanja in pred-parlamentarnimi posveti z opozicijo celo nadgradil. Ziherla je sicer strah, da s svojimi potezami sedanji premier nekdanjemu zgolj utira pot k ponovnemu prevzemu oblasti. Toda ta bojazen in ocena le nista povsem utemeljeni.
Gotovo sicer je, da ti obojestransko politično dobrikanje, kot smo mu priča med tvojim prvakom Borutom Pahorjem in prvakom opozicije Janezom Janšo, konkretnih in kratkoročnih političnih koristi ne prinaša. In glede na to, da se ti ob uspešnem zaključku mandata slaven ali pač neslaven konec obeta leta 2012, se od obojestranske naklonjenosti predsednikov Socialnih in Slovenskih demokratov težko nadejaš tudi kakih dolgoročnejših koristi. Seveda pa to ne velja za posamične strankarske interese.
In prav zaradi tega ti tudi pišem, po reprezentančnih stroških še naprej draga koalicija. Tvoj dežurni moralist v nečem le nima povsem prav. Pravilna ni ocena, da se s tem v demokratično parlamentarnem smislu pravzaprav nespodobnim spogledovanjem med Pahorjem in Janšo utira pot za ponoven prevzem oblasti zgolj Janeza Janše. Zato bo pač bolj držalo, da se s tem utira pot za naslednjo koalicijo leta 2012, oziroma, da te tvoj prvak pač že sedaj izrablja za prihodnji prevzem koalicijske oblasti skupaj prav z Janezom Janšo. A je torej to ta ključna sprememba, na katero čakamo?
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z odprtim pismom aktualni koaliciji v zobeh poskrbel TomažZ.