Uresničujejo se mokre sanje vsakega pravovernega domoljuba na Slovenskem. Najprej evropska, potem pa še severnoatlantska perspektiva sosednje države Hrvaške je naposled odvisna le od slovenske parlamentarno-proceduralne volje. Borutu Pahorju je lahko upravičeno nerodno. Škoda je namreč že storjena. Domača Republika pa že ob vso zunanjepolitično prednost, ki jo je v tem ozemeljskem duelu s hrvaško diplomacijo, pridobila z evropeizacijo in Ahtisarizacijo problema. Domačo zunanjepolitično kredibilnost in nadaljnjo širitev zveze Nato pa ogrožajo prav podpisi, ki ga je pod zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške prispevalo v nacional-domoljubno zvezo, zavod in stranko organiziranih 5363 tresočih rok.

Podrhtavanje gre sicer za pripisati predvsem vznesenosti trenutka, saj je naposled nastopil njihov čas. Kljub temu da smo raznoraznih referendumov v domovini že kakopak vajeni, pa je ta le nekoliko neroden, saj ima usodno zunanjepolitično težo. V prvi vrsti niti ni tako pomembno, da si Hrvaška, tako kot pred časom slepo domovina, želi vstopa v to nebodigatreba vojaško zavezništvo. Pomembneje je, da to hoče sama zveza. Tako kot pri nas na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki so namreč že določene tudi lokacije prihodnjih Nato baz po sosednji Hrvaški. Večinoma gre sicer tudi tam za strateške lokacije, ki jih je predvsem za zračni nadzor vzpostavila nekdanja jugoslovanska armada. Hrvaški vstop, pravzaprav pa širitev, če ne že priključitev k severnoatlantskemu zavezništvu, je pač stvar interesa velesil. Tudi Združenih držav Amerike z novim predsednikom Barackom Huseinom Obamo, ki se bi naj udeležil jubilejnega vrha zveze v Strasbourgu in Kehlu 3. in 4. aprila. Takrat bi se naj, če ji to ne bo preprečila domoljubna Slovenija, za skupno mizo kot nova članica znašla tudi sosednja Hrvaška.

Seveda se aktualna koalicija že na vso moč trudi, da bi se grenkemu požiranju sline in poslušanju očitkov na tem jubilejnem vrhu ob 60. obletnici zveze le nekako izognila. Štejejo ure. Odbor za zunanjo politiko je tako že zavrnil pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, ki ga je samo-promocijsko v proceduro vložila poslanska skupina parlamentarnih nacionalistov. Na popoldanski izredni seji mu bo sledila še dvotretjinska večina v Državnem zboru. Toda sledilo bo tudi odločanje o enako formulirani zahtevi za začetek zbiranja 40.000 podpisov za referendum, ki sta jo v državnozborsko proceduro podprto s 5363-imi podpisi uradno vložila zgolj Zavod 25. junij in zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda.

Da je še vse mogoče in da ne štejejo dnevi pač pa ure, sicer priča manever, po katerem je bila na danes prestavljena izredna seja sprva sklicana šele za jutri. Vlagatelje zahteve za zbiranje podpisov naj bi pomirilo, če bi državni zbor danes sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov ter natančni navedbi ozemelj, izhoda na odprto morje in celotnega Piranskega zaliva, ki da jih je domača Republika nadzirala na dan svojega spočetja. Sklep pripravljajo v Slovenski ljudski stranki, pod katere milje sodi tudi Zavod 25. junij Marjana Podobnika. Reč je nekoliko nerodna, ker bo črno na belem vsebovala tisto, kar slovenska diplomacija očita hrvaški. Prav prejudiciranje poteka meje, ki pač še ni določena.

Sama izredna seja je sicer sklicana dan poprej predvsem za primer, če današnji izsiljeni sklep o zaščiti slovenskih interesov, ki bo kakršenkoli že gotovo sprejet to popoldne v državnem zboru, zaradi vznesenosti trenutka tresočih domoljubov pač ne bo zadovoljil. Potem bi se zbiranje podpisov lahko pričelo že jutri, v državnem zboru pa bi kot zadnji rok za ratifikacijo hrvaškega vstopa v zvezo Nato ujeli ne 1. pač pa 2. april. Seveda ob ne prav gotovi predpostavki, da domoljubom do 25. marca zahtevanih 40.000 podpisov pač ne bi uspelo zbrati. Toda to le ni tako gotovo.

Vlado in koalicijo Boruta Pahorja ter tudi sosednjo Hrvaško za politična jajčka namreč le ne stiskata samo uradna sopredlagatelja zahteve za začetek zbiranja podpisov – Zavod 25. junij in zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda. Tako lahko brez mnogo klikov in truda na spletni strani te zunajparlamentarne stranke, katere osrednja simbola sta knežji kamen in črni panter, pridete do novice o sestanku, ki je potekal pred štirimi dnevi 14. februarja. Tako gre, navajam: Nocoj so se v Mariboru sestali predstavniki Stranke slovenskega naroda, Zveze domoljubnih društev Hervardi in Zavoda 25. junij ter ugotovili, da poteka zbiranje podpisov po načrtih. 2500 podpisov je že zbranih, zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, da se neupravičeno izločajo posamezni podpisniki, pa želimo vložiti bistveno več podpisov kot to določa zakon. Konec navedka.

Uradno tiha partnerica Zavoda 25. junij in Stranke slovenskega naroda v projektu referendumskega odločanja proti vstopu Hrvaške v zvezo Nato je torej tudi Zveza domoljubnih društev Hervardi. Namesto pravosodno preganjanega predsednika Andreja Šiška jo je na sestanku zastopal podpredsednik Lovro Škrinjarič. Za zavod 25. junij je pod zapisnik skupnega dogovora podpisan Marjan Podobnik, za Stranko slovenskega naroda pa predsednik Zdenko Vinko Vincenc. Če se jim pridružijo še parlamentarni nacionalisti, pa bi jim skupaj že utegnilo uspeti zbrati zahtevanih 40.000 podpisov in še za nekaj časa preložiti slovensko ratifikacijo hrvaškega vstopa v Nato.

Toda kakor ni gotovo, da bi jim to lahko ali ne uspelo, enako ni gotovo tudi to, ali vlagatelje zahteve za začetek zbiranja podpisov Slovenska ljudska stranka sploh še nadzoruje. Oziroma ali jih sploh lahko od nje odvrne kakršenkoli že poseben sklep o zaščiti slovenskih ozemeljskih interesov. Država, državni zbor in vlada so se pač kompromitirali že s tem, ker so ga bili v lastno škodo sploh pripravljeni in primorani sprejeti. Pa čeprav vnaprej pač še ni jasno, da bo ta tudi dejansko odpravil s strani domačih domoljubov izsiljene proceduralne ovire za ratifikacijo članstva Hrvaške v zvezo Nato do 3. aprila letos.

Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem z domoljubnim referendumskim primežem nad domačo in sosednjo kravo-državo v zobeh prispeval Tomaž Z.