OFF NAPOVEDNIK
Končno en javno priznan fiasko, povezan z Obamo. Ob inavguraciji novega predsednika dvajsetega januarja je neka pevačica, Elizabeth Alexander, recitirala pesem z naslovom »Praise song for the day«. Glede na to, da je pesem ob inavguraciji Billa Clintona z naslovom »On the pulse of the morning« May Angelou postala milijonska uspešnica, je toliko bolj zabavno, da je Obamina pesmica prodana v le šest tisoč izvodih. Očitno pop pesmi, ki častijo pop-ikone, same niso potrebne. Pop-ikone se lahko častijo neposredno.
Drugi del napovednika je prav tako povezan z ZDA. Nek hrvaški upokojenec praznuje štiridesetletnico pitja izključno Coca-cole. Kot pravi 71-letni Pero Ajtman, je začel piti Coca-colo zaradi teženja mame, saj je v mladosti domov prevečkrat prihajal vinjen, Coca-cola pa mu je takrat izgledala podobno ko alkohol. Ajtman trdi, da zaradi tega do sedaj ni imel zdravstvenih težav. Morda zaradi dobre prakse v mladosti.
Berete OFF Program Radia Študent brez mehurčkov!
OFF PROGRAM
Ministrstvo za notranje zadeve je končno začelo z izdajanjem dopolnilnih odločb izbrisanim. Po besedah generalnega direktorja direktorata za upravne notranje zadeve, Bojana Trnovška, bodo v okvirno treh mesecih izdali okoli tri tisoč odločb. Najprej bodo odločbe izdali tistim izbrisanim, ki so si vmes status že uredili, naslednji korak pa bo zakon, ki bo uredil pogoje in pridobivanje statusa tudi za ostale. Za komentar smo poklicali Matevža Krivica, bivšega ustavnega sodnika in doslednega zagovornika spoštovanja odločb Ustavnega sodišča:
Demokratične kolobocije v zvezi z referendumom o vstopu Hrvaške v NATO pakt se odvijajo naprej. Zunajparlamentarna Stranka jebenega slovenskega naroda je sporočila, da bo v vsakem primeru nadaljevala z zbiranjem štirideset tisoč podpisov za razpis referenduma, saj so po njihovem dosedanje poteze politikov obeh držav pokazale, da Hrvaška še ni pripravljena za vstop v to vojaško zvezo. Še en razlog pa naj bi bil ta, da Hrvati sami niso dobili priložnosti za odločanje na referendumu. V stranki tako dokazujejo sosedsko skrb in čut za solidarnost, v skladu s tem pa domači vladi postavljajo nove pogoje. Tako mora ta sedaj v desetih dneh zahtevati od hrvaške vlade umik hrvaških organov s slovenskega oziroma spornega ozemlja in odstranitev kontrolnih točk v Sečovljah in pri Hotizi. V stranki so izrazili še jezo nad neupoštevanjem njihovih predlogov s strani politične elite.
Kaj bi na to porekel nekdanji duhovni guru, v prostem času pa tudi predsednik države, Janez Drnovšek, ne vemo. Lahko pa se nanj spomnimo, saj mineva leto dni od njegove smrti. Po Sloveniji potekajo nekakšne proslave, za nekatere od njih pa so odgovorni pri Gibanju za pravičnost in razvoj, ki sicer od smrti ljubljenega vodje - bolj kot ne – vegetira. Tako je to gibanje ob prvi obletnici Drnovškove smrti predstavilo svoje delo v zadnjem letu, ki naj bi temeljilo na načelih zavedanja o nujnosti drugačnega reševanja neravnotežij tega sveta. Tukaj kliknite za oddajo o zapuščini bivšega predsednika, ki jo je RŠ objavil prav na dan njegovega pogreba: Kakšne so še druge Drnovškove zasluge?
Poglejmo še neravnotežja sveta. Baskovska separatistična organizacija ETA je izvedla nov bombni napad, in sicer v baskovskem mestu Lazkao pred sedežem Socialistične stranke. Bomba, ki je po predhodni Etini napovedi eksplodirala ob treh zjutraj sicer ni terjala človeških žrtev, je pa povzročila precej materialne škode na ravno obnovljenem objektu. Bomba naj bi bila pritisk na socialiste, ki imajo velike možnosti za zmago na regionalnih baskovskih volitvah prihodnjo nedeljo. Župan Lazkaoa, Patxi Albisu, iz sedaj vladajoče baskovske nacionalistične stranke, napad povezuje z Zakonom o strankah, ki je leta 2003 Batasuno, politično stranko, ki zagovarja odcepitev, potisnil v ilegalo.
Somalijski islamski aktivisti so v napadu na vojaško oporišče Afriške unije v somalijski prestolnici Magadišu ubili enajst njenih pripadnikov iz Burundija. Skupina al-Shabab pravi, da sta dva njena člana samomorilsko izvedla napad z avtom-bombo, v katerem je bilo huje ranjenih še petnajst ljudi. V Mogadišu so od tujih sil prisotne enote Burundija in Ugande. Afriška unija trdi, da so njeni pripadniki žrtve stalnih napadov vse od sedemnajstega februarja. Ta napad ni izjemen za skupino al-Shabab. Že maja lani so prav tako napadli vojaško oporišče v Mogadišu in ubili najmanj trinajst ljudi, večinoma civilistov.
Direktor kolumbijske tajne policije, Felipe Muñoz Gomez, je pozval visoke predstavnike tega oddelka, naj odstopijo. Namestnik direktorja protiobveščevalne službe, Jorge Alberto Lagos, je že odstopil, razlog pa so novi dokazi o zločinskih zarotah znotraj teh enot. Lagos pa vseeno še ni ovaden, čeprav je to še vedno možnost. Pripadniki tajne policije so osumljeni prisluškovanja telefonom in nadzorovanja elektronske pošte sodnikov, politikov, vladnih predstavnikov in novinarjev z namenom posredovanja teh podatkov kriminalnim združbam, narko-trgovcem, paravojaškim enotam in celo FARC-u.
V okviru evroparlamentarnih novic poročamo o optimizmu Nove Slovenije pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Predsednica zunajparlamentarne stranke, Ljudmila Novak, je dejala, da bo stranka v okviru kampanje predstavila pomen Evropske unije za razvoj Slovenije. Dodala je še, da imajo oni najboljšo listo z bogatimi evropskimi izkušnjami, pri izdelovanju te liste pa naj bi pazili na čim boljšo regionalno zastopanost. Pričakovanja so kar velika, upajo na najmanj dva evroposlanca. Glavni kandidat je Lojze Peterle, druga na listi pa je sama Novakova.