Delavsko-punkerska univerza si je to pot vzela kratek oddih od standardnih predavanj, posvečenih obravnavi Neumnosti, in z vrtenjem francoske komedije Le Dîner de cons (1998 - Večerja bedakov) stvar skušala tudi prikazati. Pierre Brochant (igra ga Thierry Lhemitte) in njegova druščina pariških veljakov prirejajo prav posebne tedenske večerje – med seboj tekmujejo, kdo bo našel in pripeljal kar največjega bedaka, na koncu večera pa izberejo najhujšega. Brochant meni, da je tokrat našel svojega „svetovnega prvaka“, v tem ko mu njegov „skavt bedakov“ izsledi Françoisa Pignona (igra ga Jacques Villeret), nižjega uradnika na davčnem uradu, ki skuša z izdelovanjem maket iz vžigalic potlačiti dejstvo, da ga je pred dvema letoma zapustila žena in jo ucvrla z njegovim dobrim prijateljem.

A poškodba hrbta priklene Brochanta na posteljo: v svojem stanovanju ostane sam s človekom, na katerega monumentalno sposobnost ustvarjanja problemov še zdaleč ni računal. Tako nam film prikaže dva bregova: na enem stoji dobrosrčni uradnik, ki ima, žal, to smolo, da trpi manko kognitivne inteligence; na drugem stoji bogati založnik, ki prosti čas zabija s prešuštvi in okrutnimi igrami. Prvemu svet podrejo drugi, drugi si to uslugo naredi sam. Kateri breg je neumnejši?

Poročilo je spisal Rok Kogej.