Sreda, 4. 3. 2009
PolonaT
OFF NAPOVEDNIK
Medtem ko v parlamentu razpravljajo o korupciji in razmišljajo o tem, kako uspešno je bilo delovanje nove vlade v prvih stotih dnevih, se Borut Pahor ukvarja z za Slovenijo pomembnejšimi stvarmi. Z UNIVERZIJADO!!
V družbi ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, finančnega ministra Franca Križaniča in ministrice za kulturo Majde Širca se je tako odpravil v Maribor, kjer se je srečal z župani treh občin, ki bodo leta 2013 gostile zimsko univerzijado, če bo vlada s plačilom treh milijonov evrov koncesije do konca marca pri Mednarodni univerzitetni športni zvezi dobila zeleno luč.
Pahor meni, da je, glede na to, da je državni zbor že v prejšnjem sklicu podprl izvedbo univerzijade v Mariboru, malo verjetno, da bi vlada samo zaradi aktualnih gospodarskih razmer, to je zaradi te »male krizice«, odločila drugače. Ga pa bolj kot to, da vlada za univerzijado ne bi hotela v celoti nameniti 15 milijonov evrov, kot mora prispevati v sicer končno bolj zajeten kupček 304 milijonov, potrebnih za izvedbo, skrbi, ali bodo preostali viri zmožni zbrati ta sredstva. Sicer pa naj bi bil popolnoma pripravljen zadevo še enkrat predstaviti v državnem zboru.
Mariborski župan Franc Kangler je o morebitnem vnovičnem odločanju v državnem zboru dejal, da je to pač premierjeva politična odločitev, vendar bi bilo zelo slabo za Slovenijo, vlado in ljudi, predvsem pa za šport, če bi se univerzijada spolitizirala. Nikogar torej ne zanima, ali domači prebivalci izgubljajo službe – važno, da bodo tuji študentje žurali!
Berete OFF program Radia Študent, ki mu za Univerzijado kratko malo visi navzdol.
OFF PROGRAM
Sudan zaznamuje napeto pričakovanje Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo razglasilo, ali bodo izdali obtožnico zaradi domnevnih vojnih zločinov v Darfurju proti trenutnemu sudanskemu predsedniku Omarju al-Bashirju. Če sodišče izda obtožnico, bo ta prva, ki bo izrečena aktivnemu vodji neke države. V državi so zaradi močnega strahu pred nemiri, napadi na skupne mirovne sile Afriške unije in ker pričakujejo velike demonstracije v podporo Bashirju, močno povečali varovanje s strani sudanskih varnostnih sil. Predvsem naj bi jih bilo veliko moč opaziti v mestu El Fasher v severozahodnem Darfurju, mesto pa redno preletavajo tudi letala sil Afriške unije. Al-Bashirja očitno odločitev Mednarodnega sodišča ne skrbi, saj je že javno povedal, da lahko obtožnico kar pojedo.
Na popolnoma svoj način se z recesijo borijo na Japonskem. Njihov parlament je tako sprejel zakon, po katerem bo vsak prebivalec Japonske »na roke« dobil 12000 jenov, kar je enako 86-im evrom. Vendar se japonski ekonomisti bojijo, da ukrep ne bo pomagal zmanjšati posledic ekonomske krize, saj se po njihovo, zaradi močne japonske tradicije, utegne zgoditi, da Japonci tega denarja ne bodo porabili, temveč ga bodo »spravili za še slabše čase«, ki sledijo. O, ja.
Ekonomska situacija pa na Kitajskem očitno ni na prioritetni listi področij, ki potrebujejo finančno injekcijo. Kitajska vlada je namreč napovedala, da bo ponovno povečala priliv proračunskega denarja vojski, in sicer za najmanj »skromnih« 14,9 odstotkov, samo za to proračunsko leto. Denar naj bi bil namenjen za boljše plače vojakov, modernizacijo vojske in programe, ki vključujejo usposabljanje za boj proti terorizmu, aktivizmu in v primeru naravnih katastrof. Predstavnik vlade Li Zhaoxing je mednarodno javnost sicer že pomiril z besedami, da je kitajska vojska namenjena predvsem samoobvarovanju in da ne predstavlja grožnje nobeni državi ter da kljub povečanju vojaškega budžeta ta še vedno ne dosega niti osmine ameriškega.
V Afganistanu se nikakor ne morejo dogovoriti okrog datuma izvedbe predsedniških volitev. Afganistanska volilna komisija je tako zavrnila predlog aktualnega predsednika Hamida Karzaija, ki je predlagal, da se volitve v skladu z afganistansko ustavo izvedejo aprila in odločila, da je primerneje, če se odvijejo 20. avgusta. Vodja volilne komisije Azizullah Ludin je pojasnil, da volitev ni mogoče imeti prej zaradi »vremenskih, varnostnih, finančnih in tehničnih problemov« in da so bili zato predsedniški dekret primorani zavrniti. Seveda se z njim strinjajo predstavniki Združenih držav Amerike, ki so dodali še, da bo na avgustovskih volitvah poleg že obstoječih, še dodatna 17.000 glava množica mirovnih sil lahko pomagala, da le te no bodo zmotili Talibani.
V iranski prestolnici Teheran so pričeli z dvodnevno konferenco o pomoči Palestincem v Gazi, ki jo je z nagovorom otvoril iranski vrhovni verski vodja ajatola Ali Hamenej. V tem je dejal, da je za Palestince edina rešitev upor ter da sta podpora in pomoč Palestincem obveza vseh muslimanov. Za prvi korak, ki ga je potrebno narediti, je sicer izpostavil sojenje vsem političnim in vojaškim voditeljem Izraela, ki so igrali kako vlogo v ofenzivi na Gazo. Hamenej je povedal še, da so vsakršna pogajanja po njegovo brezplodna in Združene države Amerike ter Veliko Britanijo obtožil zločina pri stvaritvi in podpori tega »rakavega tumorja«.
Državna sekretarka Združenih držav Amerike Hillary Clinton bo po temeljitem pogovoru z izraelskimi politiki svoje poglede o konfliktu v Gazi delila tudi s palestinskimi političnimi veljaki, med katere seveda ne moremo šteti predstavnikov Hamasa, ki so ob njenem obisku dejali, da je Clintonova pristranska in v skladu z ameriško tradicijo podpira Izrael. S Clintonovo, ki je Izraelcem sicer izrazila neomajno podporo, se bosta tako palestinski premier Salam Fayyad kot tudi predsednik Mahmoud Abbas, najbrž večino časa pogovarjala o drugi ideji Obamove administracije, to je o ustanovitvi Palestinske države, teme pa bodo še blokada Gaze in kontinuirano izraelsko naseljevanje.
Medtem ko Clintonova Palestincem daje nasvete, pa doma čez lužo finančno ministrstvo Združenih držav Amerike uvaja sankcije proti podjetjem, ki so povezani z iransko banko Melli, ki naj bi pomagala financirati iranski jedrski program in program raketnih izstrelkov. Na seznamu takih podjetij se jih je zaenkrat znašlo enajst, ameriško finančno ministrstvo pa je sporočilo, da jim bodo zamrznili ameriško premoženje in posameznikom ter drugim ameriškim podjetjem prepovedali poslovanje z njimi. Združeni narodi so poleg ZDA direktivo, naj podrobno spremljajo transakcije med finančnimi ustanovami in iranskimi bankami, posredovali tudi Evropski uniji in drugim članicam ZN.
Veliki brat kubanskega predsednika Raula Castra, Fidel je preko časopisnega članka prebivalcem Kube in svetu sporočil, da bratovo odločitev o odstavitvi nekdanjega zunanjega ministra Felipeja Pereza Roqueja in vodje kabineta Carlosa Lageja podpira, saj naj bi njuna »ambicioznost vodila v nečastno vedenje« in naj bi zato »tuji sovražnik nanju polagal velike upe«. V članku je bilo zapisano še, da naj bi se Raul Castro s Fidelom o odstavitvi posvetoval. No, saj potem je pa vse v redu!
Valdis Dombrovskis, ki mu je latvijski predsednik Valdis Zatlers po odstopu premiera Ivarsa Godmanisa nedavno zaupal sestavo nove vlade, je sporočil, da se je pet desnih strank dogovorilo o oblikovanju nove vladne koalicije. V koaliciji bodo tako sedaj Narodna stranka, Unija zelenih in kmetov, stranka Za domovino in svobodo, stranka Nova doba in nacionalistična stranka Državljanska unija. Po mnenju Dombrovskisa je to najbolj realistična vlada, ki bi jih lahko oblikovali. Sicer bi omenjenih pet strank v parlamentu zasedalo 63 mest od skupno 100-tih. Končna sestava predlagane vlade bo znana 12. marca, o njej pa bo nato glasoval latvijski parlament.
Sodni svet, ki ga na Kosovu vodijo predstavniki Eulexa, so kosovskega Albanca Ganija Gashija obsodili na 17 let zapora zaradi vojnih zločinov. Gashija so spoznali za krivega umora kosovskega Albanca ter ranjenja še enega v letu 1998. Kot so ocenili sodniki, ni nobenega dvoma, da je Gashi zagrešil zločin, za katerega je bil obtožen. Gre sicer za prvo tovrstno obsodbo od začetka delovanja civilne misije EU na Kosovu decembra lani.
Slovenski evropski poslanec Jelko Kacin je Evropskemu parlamentu predlagal, da bi v svojem poročilu o Hrvaški sprejel amandma, s katerim bi podprl pobudo evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško in bi v tem okviru hitro nadaljevali s pristopnimi pogajanji Hrvaške za vstop v Evropsko unijo. O sami vsebini predlaganega amandmaja in o razlogih za njegov predlog, je z nami spregovoril evroposlanec Jelko Kacin.
Mineva sto dni od pričetka delovanja nove vlade, torej tisto obdobje, ko bi jo naj pustili pri miru, čeprav se je premier Borut Pahor zaradi kriznih razmer temu odpovedal, prav tako pa tudi opozicija ni kaj prida počivala pri kritikah. O delovanju vlade v prvih stotih dneh smo govorili s podpredsednikom parlamenta in poslancem Socialnih demokratov Miranom Potrčem.
Kako pa Potrč vidi delovanje opozicije v tem času?
Kako pa na delovanje vlade in opozicije v prvih 100 dneh gleda poslanec največje opozicijske stranke SDS Jožef Jerovšek?
Na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo je prispel predsednik Črne Gore Filip Vujanović, ki se bo na Brdu pri Kranju sestal s predsednikom republike Danilom Türkom. Predsednika bosta govorila o gospodarskem sodelovanju na področju blagovne menjave, storitev, neposrednih investicij, turizma in energetike, pa tudi o razvojnem sodelovanju med državama ter podpori in pomoči Slovenije pri približevanju Črne gore evroatlantskim povezavam. Slovenski in črnogorski predsednik bosta govorila tudi o sodelovanju na konzularnem področju in na področju kulture. Črnogorski predsednik se bo v okviru obiska še danes srečal s premierjem Borutom Pahorjem in predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem.
OFF sta pripravila Urh in Poli.
Komentarji
komentiraj >>