Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZELENA KNJIGA, poglavje Narod, 2. del (2780 bralcev)
Ponedeljek, 9. 3. 2009
Matej Š.



Morda se nam poraja vprašanje, kako so sploh lahko bili veliki imperiji v zgodovini sestavljeni iz različnih narodov? Pot do odgovora najdemo v bistvu pojma država, ki ne predstavlja zgolj družbene strukture, kot je značilno za družino, pleme ali narod. Država je namreč politična skupnost, ki jo povezuje več faktorjev, glavni med njimi pa je nacionalizem. Nacionalna država je edina oblika politične tvorbe, ki je skladna z naravno družbeno strukturo. Njen obstoj traja tako dolgo, dokler ne prevlada drug, močnejši nacionalizem, oziroma, dokler ni njena politična struktura podvržena družbeni strukturi plemen, klanov in družin. Za politično strukturo je namreč vpliv njihovih družbenih značilnosti uničujoč.

K oblikovanju nacionalne države pa prispevajo tudi faktorji kot so religija, gospodarstvo in vojska. Skupna vera, ekonomski pogoji ali vojaška osvajanja lahko v eni državi združijo več nacionalizmov. Tako je v določenem zgodovinskem obdobju svet priča vzponu države ali imperija, ki v naslednjem obdobju izgine. Ko duh nacionalizma postane močnejši od skupnega religioznega občutja, se razvname spopad med različnimi nacionalizmi, vsak narod si pridobi lastno samostojnost in ponovno vzpostavi svojo družbeno strukturo. Vloga religije se ponovno pojavi, ko postanejo religiozna občutja močnejša od nacionalizma. Različni nacionalizmi so tako združeni pod zastavo religije dokler se nacionalni faktor ponovno ne vzpostavi in prevzame vodilne vloge.

Vse države, ki povezujejo več različnih nacionalizmov, bodisi z religioznimi, ekonomskimi, vojaškimi faktorji ali pa posameznikovo ideologijo, bodo razpadle zaradi nacionalnih konfliktov, dokler vsak nacionalizem ne dobi lastne samostojnosti. Družbeni faktor bo nujno prevladal nad političnim.

To pomeni, da je kljub političnim faktorjem, ki so nujni za vzpostavitev države, osnova posameznikovega življenja zakoreninjena znotraj družine, plemena in naroda. Ključni je družbeni faktor in nacionalizem kot tak igra pri tem trajno vlogo.

Poudarek bi tako moral biti na družbeni realnosti, po kateri igra družina najpomembnejšo vlogo pri vzgoji celostnega, izobraženega posameznika. Slediti bi morala skrb za plemenske povezave, ki nudijo posamezniku naravno družbeno zaščito in družbeno izobrazbo v obdobju, ko ni več odvisen zgolj od družine. Posameznik se lahko nauči vrednot družbe zgolj preko družine in plemena, ki v tem primeru predstavljata naravno družbeno strukturo, s katero nihče ne more upravljati. Skrb za družino je v posameznikovem interesu, tako kot je skrb za pleme v interesu družine, posameznika in naroda. Nacionalni družbeni faktor je resnična in trajna gonilna sila zgodovine.

Zaradi neupoštevanje nacionalnih vezi človeških skupin in vzpostavitve političnih sistemov, ki so v nasprotju z družbeno realnostjo, prihaja do začasnih struktur. Slednje bodo uničene z gibanjem družbenih faktorjev teh skupin, naprimer z nacionalnim gibanjem. Vse te značilnosti so človekovi naravi prirojene in ne predstavljajo nikakršnega razumskega odklona. Vsak posameznik bi se tega moral zavedati in skladno s tem delovati, saj bodo le v tem primeru njegova dejanja lahko imela smisel. Da se bomo lahko izognili odklonom, neredu in škodi med različnimi skupinami ljudi je nujno zavedanje o teh dokazanih dejstvih. Vse omenjene negativne stvari namreč izhajajo prav iz nerazumevanja in nespoštovanja teh osnovnih načel človeškega življenja.


Tako je govoril vodja Velike revolucije Moamer Gadafi. Njegove modre besede je prevedel Matej Š. Prihodnjič prisluhnite novemu poglavju z naslovom »Ženska«.


Komentarji
komentiraj >>