Kljub temu da pri večini že ni tako, se tudi v sedanjih razmerah krize globalnega kapitalizma kot po vsem svetu dominantnega družbenega sistema, najdejo primeri, za katere je kriza pravzaprav priložnost. V prvi vrsti so to gotovo javne ali pač zasebne organizacije, ki delujejo na socialnem področju, saj se potrebe po njihovih storitvah tudi na domačem dvorišču od države povečujejo. Priložnost za dodatno samopromocijo z nastopajočo gospodarsko krizo, očitno izrablja tudi politika, pri čemer niti kasta domačih politikantov pač ni nobena izjema. Toda, kar pa le nekoliko preseneča, krizo kot priložnost dojemajo tudi posamezniki iz povsem profitno orientiranega zasebnega gospodarskega sektorja. Tako so nam v domovini na današnji dan Matjaž Gantar in sodelavci predstavili koncept in poslovni načrt KD Banke, ki jo je KD Group ustanovila prejšnji teden.

KD Banka je sicer prva poslovna banka s slovenskimi lastniki, ki je bila na Slovenskem ustanovljena po letu 1991. Predsednik uprave KD Group je sicer pošteno priznal, da so se za ustanovitev lastne banke odločili, ker jim na domačem bančnem trgu pač ni uspelo prevzeti nobene od obstoječih bank, kar je že znana in stara rak rana poslovnih ambicij Matjaža Gantarja. Kljub ne ravno prepričljivemu ustanovnemu kapitalu, začetnih 10 milijonov evrov naj bi sicer podvojili do konca leta, pa je ustanovitev banke, ki se ne bo potegovala za to, da bi kdaj postala največja banka v državi, ampak bo ciljala na po njihovih ocenah 3000 Slovencev, ki imajo na svojih računih položenih več kot 100.000 evrov, v poslovnem smislu gotovo smela in drzna poteza.

Prvič gotovo za to, ker se bo - tako kot že v Rusiji – število tudi domačih bogatunov, na katere stavijo v KD Banki, skrčilo. Potem še gotovo za to, ker se bo v skladu z maksimo, da kapital pač ne pozna nacionalnih meja, za podoben manever, kot si ga je že pred časom s preselitvijo svojega kapitalskega premoženja na Nizozemske Antile, davčno oazo znotraj Karibov, omislil prav predsednik uprave KD Group Matjaž Gantar, odločil še kak slovenski mogotec.

Prejšnji teden spočeti KD Banki na roko ravno ne bo šlo niti dogajanje v globalnem finančnem sistemu. Misija Mednarodnega denarnega sklada – IMF je sicer prav danes ob zaključku obiska v domovini sporočila, da so se slovenske banke na pretrese zaradi vpliva svetovne finančne in gospodarske krize odzvale dokaj dobro, da so bili fiskalni ukrepi pravočasni in ciljno usmerjeni ter da so bili finančni ukrepi vlade za okrepitev likvidnosti ustrezni. Toda ne glede na to, kaj da si že mislimo o priporočilih Mednarodnega denarnega sklada, nekateri namreč še vedno v zvezde kujejo domače ekonomiste, ki so jih gladko prezrli v letih takoj po osamosvojitvi, tudi misija IMF med vrsticami priznava, da sta tako slovensko gospodarstvo kot celoten bančni sistem zgolj pljunka v morju svetovne ekonomije.

Oživitve domačega gospodarstva in s tem tudi morebitnega ponovnega povečanja domačih bogatunov oziroma vsaj izboljšanja pogojev za hranjenje kapitala kar na Slovenskem, na kar ciljajo v KD Banki, se pač lahko nadejamo šele, ko se bo okrepila gospodarska aktivnost v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije. Tako IMF. Torej najprej so na vrsti Nemčija, Italija, Francija in še nekatere druge države. Šele ko bo, pa še nihče ne ve kdaj bo to, kaj bolje šlo njihovim gospodarstvom, je na vrsti domača v globalnem smislu pač miniaturna gospodarska proizvodnja.

Vse več je tudi zahtev po novih nadzornih mehanizmih bančnega sistema. Ker smo v državi posnemovalcev, ni za dvomiti, da tudi pri nas ne bi na plodna tla padle besede denimo predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki od svojega predsednika Baracka Huseina Obame zahteva poostren nadzor celotnega finančnega sistema, še posebej pa bank, ki so odigrale ključno vlogo pri vzrokih obstoječe krize. Za okrepitev nadzora nad evropskimi bankami se je v imenu predsedujoče Evropski Uniji na današnji razpravi evropskega parlamenta v Strasbourgu zavzel tudi podpredsednik češke vlade Alexander Vondra. Evropski komisar za industrijo Gunter Verheugen pa je prispeval priznanje, da za finančne institucije ni vrnitve v preteklost.

Zdi sicer se, da Matjaža Gantarja in KD Banko kot zadnjo novonastalo finančno inštitucijo na Slovenskem preteklost kaj prida niti ne zanima. Očitno je Gantar od preteklih namer, prevzeti kako od na domačem obstoječih bank le odstopil. Je pa sicer res, da prav iz poosamosvojitvene preteklosti izvira večina njegovega premoženja, ki je sicer že na varnem na nizozemskih Antilih. Toda ne glede na temačne napovedi prihodnjega dogajanja v globalnem gospodarskem in bančnem sistemu, ustanovitev KD Banke potrjuje, da je za redke posameznike kriza očitno tudi poslovna priložnost. Vsi ostali pa si lahko morda kaj pomagamo s SOS trgovinami za uradno revne, ki se razraščajo po vsej državi, in nemara še z zgibankami, kot jo je danes z naslovom Pomoč v času krize skupaj s še nekaj humanitarnimi organizacijami izdala Mestna občina Nova Gorica. Tako to pač v teh časih gre.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nedavno ustanovitvijo KD Banke in krizo kot priložnostjo za redke posameznike v zobeh poskrbel Tomaž Z.