Eagles Of Death Metal, 19. 3. '09; Cvetličarna Mediapark, Ljubljana
* Po dobrih dveh letih je meje našega blatnega dola ponovno prestopila hedonistična rokenrol tolpa, ki sliši na ime Eagles of Death Metal. V tem vmesnem obdobju se je v njihovem taboru zgodilo marsikaj. Z drugo ploščo »Death By Sexy« so tudi po zaslugi sodelovanja z multinacionalnim telefonskim ponudnikom, kateremu so odstopili par pesmi za komercialne namene, dosegli širšo prepoznavnost, z neutrudnim nastopanjem po vsem svetu pa so utrdili svoj položaj na sodobni rokenrol sceni.
Veliko prahu je dvignila tudi turneja z Guns n' Roses v vlogi predskupine, ki je obsegala zgolj en nastop. Malce prerivanja in šamarčin je zaokrožilo to nenaravno rockovsko koalicijo, zaključil pa jo v svojem egotripu zblojeni Axel Rose, ki je bend poimenoval »Pigeons of Shit Metal«.
Na simpatično Axlovo domislico se je nastopaški »party animal« Jesse Hughes odzval s širokim nasmehom, saj je že sam koncept in samo ime Eagles of Death Metal zamišljen kot velika, sprva neresna, zajebancija, ki pa je z leti le prerasla svoje osnovno zamišljene okvirje.
Njihovo obujanje temeljnih rokenrol tematik kot so hitri avtomobili, žuranje in popivanje, sex in podobno, so simpatično pomešali z zvočnimi vplivi Stonesov, Elvisa, Ac/Dc, Ramones, T-Rex in podobnih, ter jih ponudili v samosvoji garažni trash-pop estetiki. Tak zvok je prevladoval na prvencu »Peace love Death Metal«, nadaljeval v bolj mastni riffovski obliki na »Death By Sexy«, aktualni, tretji album »Heart On«, pa je surogat obeh. Ta me sicer ni zadovoljil kot prva dva, a vseeno zveni čist solidno. Temu primerna so bila tudi pričakovanja pred sredinim nastopom.
Tokrat so nastop odprli The Haunts, o katerih do nastopa nisem vedel nič. Že prvi takti in vpad pevca so dali vedeti, da so Britanci. Prepoznaven zvok in vokali so pokazali, da bend sodi v post-Strokes val, ki je Veliko Britanijo zajel v začetku tisočletja.
Odrezavi kitarski ritmi, čvrsta ritem sekcija in dobro zamišljene večvokalne izvedbe na izboljšanem sound sistemu Cvetličarne, so zveneli kar prepričljivo. Zaznan je bil tudi navdih v obliki kakšnih Franz Ferdinand, vendar so The Haunts le imeli tolk svojega lastnega avtorskega štiha, da so zveneli zanimivo in ne le kot bleda kopija nečesa bolj popularnega.
Po kratkem nastopu predvozačev in pavzi, so se okoli polenajste na oder namontirali Pigeons, oprostite, Eagles of Death Metal. Postava je bila skoraj na las podobna kot pred dvemi leti: kitara in glavni Vokal Jesse »Devil« Hughes, Dave Catching, ki ga poznamo tudi kot sodelavca Queens of the Stone Age, Marka Lanegana, Mondo Generator, Desert Sessions in drugih je bil na poziciji druge kitare, za basom velikan Brian O'Connor.
Edina razlika je bila v njegovi visokosti, to je »The Sexy Mexy« - Joey Castillo osebno za bobni, ki v tej formaciji na turneji nadomešča svojega šefa Josha Hommeja, znanega tudi kot leaderja Queens of the Stone Age. Nabiti in simpatični Joey, ki je mamil številne ženske in, prepričan sem, tudi kakšno moško oko, je bil za minimalistično postavitvijo bobnov videti kar malo zmeden. A le do prvih taktov.
Po prihodu na oder je sprva sledilo pričakovano Jessovo koketiranje z ženskimi pripadnicami, ki so se nahajale v bližini odra, kratko naštimavanje, nato pa so pičili z »I Only Want You«, ki odpira tudi prvenec. Nadaljevanje je prinesel enakovreden izbor iz vseh treh plošč, pri čemer zadnji album ni bil posebej privilegiran.
Edini komad, ki ga nisem poznal, je pomagala odpeti neznana bejba, ki se je za to priložnost pojavila iz zaodrja. Glede na njen vokalni učinek pa domnevam, da ima v bendu še kakšno bolj izrazito in pomembno vlogo.
Kar se samega nastopa tiče, nekih bistvenih razlik drugi obisk ni prinesel. Gledali smo čvrst, dobro razpoložen in uigran bend, nagnjen k vrednotam dobre in nepretenciozne rokenrol zabave, ki počasi izginja. V tem kontekstu smo bili priča solidnemu nastopu, na katerem je uživala tudi publika, ki je prijetno nafilala parter Cvetličarne.
Pripombe bi letele predvsem na kratek nastop, ki ga je bend ponudil. Prvi del so zaključili po 45 minutah, po prihodu na bis pa je Jess sam s kitaro pričel še priredbo »Brown Sugar« Rolling Stonesov. Na sredini pesmi pridružili še ostali člani. Sledili so še 3, 4 komadi, sam nastop pa so po dobri uri zaključili s komadom »Speaking In Tongues«. Poštena rokenrol zabava brez večjih presenečenj.
pripravil Igor Pavkovič- Recky
Komentarji
komentiraj >> Re: Eagles Of Death Metal!!!
gašper [20/03/2009]
joey castillo je res jebena žival za bobni...palčke je lomu kot napolitanke, poleg tega da mu je moral roudi vmes še snare opno menjat in bas boben pedal...
odgovori >>
Re: Eagles Of Death Metal!!!
R [20/03/2009]
BTW, tista bejba je Hughesova žena Kim Martinell aka "Koko Bubbles".
Fajn punca, res simpatična, čisto down-to-earth.
Odpela je pa Prissy Prancin, se mi zdi.
lp
odgovori >>