Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZELENA KNJIGA, poglavje Ženska, 1. del (4671 bralcev)
Ponedeljek, 23. 3. 2009
Matej Š.




Nesporno dejstvo je, da sta tako moški kot ženska človeški bitji. Iz tega prav tako očitno sledi, da sta moški in ženska kot človeški bitji enakovredna. Diskriminacija med moškim in žensko je sramotno dejanje zatiranja, za katero ni nobenega opravičila. Ženska namreč jé in pije tako kot moški, ljubi in sovraži tako kot moški, razmišlja, se uči, razume tako kot moški, potrebuje zavetje, obleko, prevoz, čuti lakoto in žejo, živi in umre – vse tako kot moški.

Zakaj pravzaprav sploh obstajajo moški in ženske? Če pogledamo človeško družbo, vidimo, da ni sestavljena samo iz moških niti samo iz žensk. Sestavljena je iz moških in žensk skupaj. Zakaj niso bili ustvarjeni samo moški? Zakaj ne samo ženske? Konec koncev, kakšne so sploh razlike med moškimi in ženskami? Zakaj je bilo potrebno ustvariti oba spola? Očitno obstaja naravna potreba, da moški in ženska obstajata skupaj. Iz tega izhaja, da med njima obstajajo razlike, ki določajo tudi njuni različni vlogi. Posledično potrebujeta oba tudi različne pogoje, da lahko skladno s to delitvijo svoji različni vlogi opravljata. Da pa bi bolje razumeli te vloge, moramo najprej razumeti naravne razlike med moškim in žensko.

Ženska je samica in moški je samec. V ginekoloških pojmih ima ženska vsak mesec menstruacijo in trpi za slabostjo, medtem ko moški, ki je samec, ni podvržen mesečnemu ciklu krvavitve. Kadar ženska nima menstruacije, je noseča. Zaradi nosečnosti je približno leto dni še posebej ranljiva in vse njene aktivnosti se zmanjšajo, dokler ne rodi otroka. Potem ko ženska rodi ali pa ima splav, vstopi še v prav tako ranljivo poporodno dobo. Ker moški pri reprodukciji ne igra takšne vloge kot ženska, v tem procesu tudi ni tako ranljiv. Po rojstvu ženska hrani otroka s svojim mlekom, kar traja približno dve leti. To pomeni, da je v tem obdobju neločljiva od otroka, zaradi česar so ponovno zmanjšane njene običajne aktivnosti. Ženska postane neposredno odgovorna za otroka in mu mora pomagati izvajati vse nujne biološke funkcije, brez katerih bi sicer umrl. To je vloga, ki je moški ne more opravljati.

Vse te prirojene značilnosti so podlaga za razlikovanje med ženskimi in moškimi vlogami. Kar pomeni, da moški ne more nadomestiti ženske pri izvajanju njenih funkcij. Pri tem pomislimo tudi na to, da so biološke funkcije za žensko veliko breme in ji povzročajo številne napore in trpljenje. Vendar pa se brez njih človeško življenje ne bi moglo nadaljevati. Ženske imajo zato prirojeno vlogo, ki ni niti prostovoljna niti obvezna, ampak je nujna, saj bi njena edina alternativa vodila človeštvo na mrtvo točko.

Zavračanje naravne vloge materinstva, ko na primer vzgojiteljica nadomesti mater, pomeni zavračanje človeške družbe in njeno preoblikovanje v biološko družbo z izumetničenim načinom življenja. Ločiti otroka od matere in ga prepustiti vzgojnim ustanovam pomeni isto kot spremeniti ga v neke vrste piščanca. Vzgojne ustanove so namreč precej podobne perutninskim farmam, kamor natlačijo piščance, takoj ko se ti izvalijo. Za naravo človeka in njegovo dostojanstvo ni nič bolj primernega kot naravno materinstvo v družini, kjer prevladujejo prava načela materinstva, očetovstva in bratstva. Še najmanj je primerno to nadomestiti z vzgojnimi centri, podobnimi farmam za vzrejo perutnine. Konec koncev celo perutnina na tovrstnih farmah ne zraste na naraven način, zato je njihovo meso videti umetno in nenaravno. Takšno meso tudi ni okusno, vse pa samo zato, ker ti piščanci niso zrasli na naraven način v naravnem materinstvu. Družba naj z vzgajališči poskrbi samo za sirote, ki so brez družine in zavetja. Za te otroke je namreč bolje, da zanje skrbi družba kot pa posamezniki, ki niso njihovi starši.

Če bi izvajali preizkus, s katerim bi skušali odkriti, ali je otrok bolj naklonjen materi ali vzgojiteljici, bi otrok nedvomno vedno izbral mater. Ker je torej otrok naravno navezan na svojo mater, je ona edina primerna oseba za njegovo vzgojo. Nadomestiti mater z vzgojnimi ustanovami pomeni nasilje nad otrokom in zatiranje njegovih naravnih nagnjenj.


To so bile besede vodje Velike revolucije Moamerja Gadafija. Poglavje o ženskah je precej obsežno, zato boste lahko slišali še več njegovih modrosti na to temo. Pričujoči odlomek je priredil in prevedel MatejŠ.


Komentarji
komentiraj >>