Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
STANDARDNI TORKOV BritOFF (3602 bralcev)
Torek, 24. 3. 2009
tadejla



OB SEDMIH

V ruskem Sočiju, prizorišču zimskih olimpijskih iger 2014, bodo naslednji mesec županske volitve, in to z nekaterimi eminentnimi kandidati. Pred kratkim je svoje usluge ponudil Andrej Lugovoj, bolj znan kot s strani britanskih preiskovalcev glavni osumljeni za zastrupitev bivšega ruskega špijona Aleksandra Litvinenka v Londonu leta 2006. Njegov protikandidat kani biti Boris Nemcev, prozahodno naspidirani dvakratni podpredsednik vlade v času zapitega Borisa Jelcina, če bo finalni dogodek sploh dočakal. Po njegovih besedah so ga namreč včeraj pred njegovim volilnim štabom z amonijakom napadli trije pristaši prokremeljske mladinske organizacije Naši. Hujših posledic, razen smradu, menda ni utrpel, razlog za napad pa verjetno tiči v njegovih ne najboljših odnosih s trenutno putinovsko nomenklaturo in v njegovi kritiki organizacije olimpijskih iger.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo svojo problematično politiko do priseljencev in manjšin nadgradil z ustanovitvijo komisije, ki naj bi preverila, kako učinkovite so politike boja proti rasni in etnični diskriminaciji. V operativno stanje jo bo postavil njegov svetovalec za boj proti diskriminaciji, poslovnež alžirskega rodu Yazid Sabeg, ki razmišlja tudi o prostovoljnem in anonimnem zbiranju podatkov o zastopanosti posameznih skupnosti. Po njegovih besedah je francoski princip egalitarnosti, po katerem je predalčkanje ljudi na podlagi rase ali vere prepovedano, že dober v teoriji, v praksi pa se izkaže za sprenevedanje, saj služi kot izgovor za zanikanje prisotnosti diskriminacije. Drugačnega mnenja so kritiki predloga, ki opozarjajo, da je zadnji suspenz načela enakosti med 2. svetovno vojno rezultiral v polnih vlakih Judov brez povratne vozovnice.

Evropska unija in Ukrajina sta v okviru konference o posodobitvi ukrajinskega energetskega sistema podpisali sporazum, ki bo podlaga za tuje investicije. Svoj podpis so pridale tudi Svetovna banka, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, umanjkal pa je ruski, čeprav so bili njeni predstavniki prisotni na konferenci. Zato je Putin govoričenje o zanesljivi in varni dobavi plina brez glavnega dobavitelja označil za neresno in napovedal ponoven premislek o odnosih med EU in Rusijo.

Hokejisti Jesenic so spet državni prvaki. Hokejisti Olimpije spet niso državni prvaki.

OB OSMIH

Francoski obrambni minister Herve Morin je napovedal spremembo odnosa do vojaškega in civilnega osebja, ki je v treh desetletjih testiranja jedrskega orožja utrpelo zdravstvene posledice. Takšnih žrtev bi lahko bilo, najprej v Alžiriji in kasneje v Francoski Polineziji, kakšnih 150.000, Francija pa je vse do zdaj zanikala kakršnokoli zvezo med poskusi in zdravstvenimi težavami ljudi, ki so bili vpleteni vanje. Neodvisna komisija naj bi posamično preverila vsak primer, v poseben sklad za oškodnine pa je že bilo nakazanih deset milijonov evrov.

Sodišče na Nizozemskem je ruandskega Hutujca Josepha Mpambara obsodilo na dvajset let zapora, ker je ukazal pokončati najmanj šest Tutsijev, večinoma žensk in otrok. V precej zamotani sodbi je bil prav tako spoznan za krivega, da je stregel po življenju nemškemu zdravniku, njegovi ženi iz plemena Tutsi in njunemu otroku, ko so skušali zbežati iz države. Mpambara je bil obsojen na podlagi obtožb o mučenju, medtem ko je bil oproščen vojnih zločinov, ker ni bil pripadnik redne vladne vojske. Na njegov primer so nizozemske oblasti postale pozorne potem, ko je bila zavrnjena njegova prošnja za azil.

Državni zbor bo danes na izrednem zasedanju na zahtevo opozicijskih poslancev SDS in SNS razpravljal o mednarodni dejavnosti poslancev. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da bi pobudniki radi razpravljali predvsem o domnevni izjavi Iva Vajgla v Beogradu decembra lani, da bo Slovenija začela izdajati odločbe izbrisanim. Njihova prva zahteva po izredni seji je bila zavrnjena, ker zakonodaja Državnemu zboru ne daje pristojnosti, da se opredeljuje do izjav posameznih poslancev, zato je tokratna zahteva zapakirana v bolj splošno obliko. Predsednik DZ Pavle Gantar je napovedal, da ne bo dovolil razprave o ravnanjih posameznih voljenih predstavnikih ljudstva.

Trenutna gospodarska kriza je prizadela tudi tako belo in nedolžno zadevo, kot je mlečni sektor, zato je Slovenija skupaj z Avstrijo, Madžarsko, Nemčijo in Slovaško na zasedanju kmetijskih ministrov Evropske unije vložila memorandum, v katerem je pozvala k več pomoči v tej panogi. Ukrepi naj bi obsegali izvozne spodbude, povečanje porabe mlečnih maščob, spodbujanje prodaje in privlačnejše strategije za napajanje šolarjev z mlekom. Prah pa je dvignila predvsem pobuda o ponovnem premisleku glede mlečnih kvot, kar je Evropska komisija že označila za mrtvorojeno zamisel.

OB DEVETIH

Zavijanje siren in zvonenje zvonov bo po ne več tako širni Srbiji spomnilo na desetletnico bombardiranja zveze Nato. Enajst tednov sipanja bomb, s katerim naj bi pregnali srbske sile s Kosova, je terjalo življenja tisoč vojakov in policistov, ubitih je bilo kar dva tisoč civilistov, več kot šest tisoč pa jih je bilo ranjenih. Svojevrsten paradoks je, da je bila več kot polovica prizadetih albanske narodnosti, tako vsaj zatrjujejo srbski viri, na veliko pa se je svinjalo z osiromašenim uranom, katerega ostanke lahko najdete na stodvanajstih lokacijah. Zveza Nato ne načrtuje posebne obeležitve obletnice.

Delovna skupina Združenih narodov, ki se ukvarja z nezakonitimi pridržanji, je burmanske oblasti pozvala, naj nemudoma izpustijo opozicijsko voditeljico Aung San Suu Kyi. Ta je trinajst let od zadnjih devetnajstih preždela v hišnem priporu, pobuda za njeno izpustitev pa je posebna predvsem zato, ker državo članico obtožuje kršenja lastnih zakonov. Nobelova nagrajenka za mir je namreč pridržana po zakonu o zaščiti države iz leta 1975, ki dopušča podaljšanje pripora za največ pet let, to obdobje pa je poteklo maja lani. Verjetno si ni potrebno delati utvar, da bi se burmanski generali spotaknili ob takšna pravniška dlakocepljenja.

Amnesty International v zadnjem poročilu ugotavlja, da smo bližje svetu brez smrtne obsodbe, čeprav petindvajset držav še vedno pošilja ljudi na oni svet, in to v vse večjem številu. Lani je bilo usmrčenih 2390 ljudi, za razliko od leta poprej, ko jih je bilo 1252. 1700 je bilo eliminiranih na Kitajskem, čeprav ta država ne posreduje uradnih podatkov, zato gre bolj za predvidevanja. Na top listi so še Iran, Savdska Arabija, Pakistan, Irak in Združene države Amerike, kjer je bilo sedemintrideset usmrčenih. Z optimizmom naj bi nas navdajalo dejstvo, da devetinpetdeset držav zadržuje izvajanje smrtne kazni, prakticira pa jo samo še petindvajset držav, v Evropi edino Belorusija.

OB DESETIH

Voditelj izraelske laburistične stranke in trenutni obrambni minister Ehud Barak je po še nepotrjenih podatkih z najverjetnejšim bodočim premierom Benjaminom Netanjahujem dosegel načelni dogovor o vstopu v koalicijo. Ta bi skupaj z desničarskim Izraelom – naš dom in ultrakonzervativnim Šas-om štela šestinšestdeset poslancev v stodvajset članskem knesetu. Predlog sporazuma predvideva nadaljevanje pogajanj s Palestinci in spoštovanje predhodnih dogovorov z njimi, Ehud Barak pa naj bi obdržal tudi svoj ministrski stolček. Laburističana stranka in njenih trinajst poslancev je sicer neenotna v podpori koaliciji in bo v kratkem glasovala o sporazumu.

Pakistanski sodnik Iftikhar Chaudhry se je triumfalno vrnil na svoje delovno mesto vrhovnega sodnika v Islamabadu. S cvetjem in plesom ga je pričakala množica navdušenih pristašev, predvsem odvetnikov. Te je znova zaposleni sodnik pozval, naj izkoreninijo korupcijo v pravosodnem sistemu in izrazil navdušenje nad dejstvom, da vrhovno sodišče ponovno deluje v originalni sestavi, za kar se lahko zahvali tudi množičnim protestom pred dvema tednoma.

Mehiški državni tožilec je ponudil nagrado v višini dveh milijonov dolarjev za informacije, ki bi pomagale aretirati štiriindvajset najbolj iskanih šefov narkokartelov. V zadnjih dveh letih je bilo v mafijskem obračunavanju ubitih osem tisoč ljudi, kar je tudi posledica preoblikovanja kartelov, ki iščejo bolj prožne načine izogibanja organom reda. Večjo pozornost naj bi jim posvetila tudi koordinirana politika Mehike in Združenih držav Amerike, ki naj bi preprečila čezmejno tihotapljenje drog in povezano nasilje.

Mazaško skrunjenje slovenskega spomenika v Bazovici je poleg Jelka Kacina na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu obsodila tudi civilna iniciativa Za Primorsko. Opozorili so, da so se fašistični napisi pojavili tudi na ozemlju Slovenije, zato notranjo ministrico Katarino Kresal pozivajo k ukrepanju. Pričakujejo predvsem večjo prisotnost policijskih enot v obmejnem prostoru.

BritOFF je upedenal Tadej.


Komentarji
komentiraj >>