OFF NAPOVEDNIK
Spanec na delovnem mestu zna biti zajeban. Nerazumevajoči šefi, kazen, kao nižja delovna storilnost – vse samo zaradi utrujenosti. Da pa zna imeti počitek v službi še slabše stranske učinke, je izkusil uslužbenec ameriške letalske družbe JetBlue.
21-letnik se je med rutinskim nalaganjem prtljage na letalo tako utrudil, da je moral malo počiti. Namestil se je med »kufre« na letalu in odtaval. Toda kmalu za njim in skupaj z njim je z newyorškega letališča v nebo odtavalo tudi letalo. Pot je prespal, utrujenega letališkega delavca pa so kolegi predramili šele v Bostonu, potem ko so odprli prostor za prtljago. Kdo je bil ob odkritju nepričakovanega bolj presenečen, lahko le ugibamo, lahko pa si predstavljamo, da se je 21-letnik ob zamenjavi precejšnje geografske lege in šoku, ko je to spoznal, prebudil še bolj utrujen. Ustrežljivi in razumevajoči kolegi so ga posadili na naslednje letalo in ga vrnili v Boston. Ali je spal tudi na poti nazaj, ni znano.
OFF PROGRAM
Izrael ima novo vlado, potem ko je »kneset« z 69 glasovi za in 45 proti potrdil koalicijo premierja Benjamina Netanjahuja. Po potrditvi vlade so njeni ministri pred poslanci zaprisegli, položaj pa je po slovesnosti pri predsedniku Šimonu Peresu uradno prevzel tudi Netanjahu. Pretežno desna, 32. vlada, je s petimi koalicijskimi strankami – Likudom, laburisti, Izraelom Našim domom, Šasom in Judovskim domom – zgodovinsko največja, obenem pa zaradi ekstremistov v njej, vsaj kar se tiče palestinskega vprašanja, zbuja največ skepse. S sestavo nove vlade, ki bi se ji utegnil pridružiti še ultraortodoskni Združeni judaizem tore, ni zadovoljna niti večina Izraelcev, ki večinsko meni, da je koalicija »napihnjena in neučinkovita«.
Za pogajalsko mizo v Egiptu sta se vrnila palestinska politična rivala Fatah in Hamas, potem ko so njuna pogajanja pod egiptovsko mediacijo o skupni vladi pred dvema tednoma neslavno propadla. Pri tokratnih pogajanjih o politični spravi, ki jih obe strani želita skleniti v najkrajšem možnemu roku, na strani Fataha sodeluje nekdanji palestinski premier Ahmed Qurei, Hamas pa zastopa Musa Abu Marzuq.
Pogajal pa bi se tudi kolumbijski predsednik Alvaro Uribe, ki je izrazil pripravljenost na nov cikel mirovnih pogovorov z levičarskimi aktivisti FARC-a. Toda že pred njimi je Uribe FARC-u požugal, da »novih trikov« ne bo dovoljeval, hkrati pa od aktivistov zahteval, da se zavežejo k prekinitvi vseh »revolucionarhih aktivnosti.« FARC je sicer že v nedeljo zavrnil zahtevo oblasti po demilitarizaciji njihovega območja kot nekakšen predpogoj za pogajanja. Po več kot 45-letnem boju FARCA z uradnimi kolumbijskimi oblastmi, slednje, po nekaj uspehih v preteklem letu, gibanju očitno skušajo na vse načine zadati zadnji udarec. S trdo neizprosno retoriko pa, namesto predaje, le še krepijo odpor.
V starosti 62 let je umrl nekdanji argentinski predsednik Raul Alfonsin. Na čelu argentinske države je bil med leti 1983 in 1989. Njegov mandat je zaznamovalo predvsem sojenje vodjem vojaške diktature od leta 1976 do 1983, ki je postalo znano kot »argentinski Nürnberg«. Pod hunto je izgubilo življenje najmanj 30.000 ljudi. V procesu so generala Jorgeja Videla in nekdanjega admirala Emila Massero, ki sta bila odgovorna za represijo, obsodili na dosmrtno ječo.
Pred vrhom zveze NATO, ki se bo v prihajajočem vikendu odvijal v evroparlamentarnem Strasbourgu in nemškem Kehlu, se v odvijajo prvi protesti, paranoično ukrepanje policije pa je privedlo tudi do prvih izgredov. Ti so najprej izbruhnili na nemško-francoski meji, potem ko so policisti posredovali proti protestnikom, ker naj bi ti bili oboroženi. Da sta težka oborožitev kuhinjski nož in delovno orodje, zgolj kuhinjski in delovni pripomoček protestnikom potrebni za delovanje v proti-natovski vasi na jugu Strasbourga, ni bilo znano in po prepovedi vstopa protestnikom v Francijo, je prišlo še do večjih protestov in množičnih aretacij. Do nasilja je prišlo tudi v protestnem območju na jugu Strasbourga, kjer so policisti nemire sprožili s, po mnenju demonstrantov, nepotrebnim preverjanjem dokumentov.
Dogajanje v Strasbourgu spremljajo tudi v evropskem parlamentu. Kako gleda na dogajanje na obrobju vrha zavezništva in več o samih protestih, ki vrh spremljajo, nam je povedal parlamentarec Evropske združene levice - Zelene nordijske levice, Tobias Pflúger:
Domači državni zbor razpravlja in obravnava interepelacijo zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, ki jo je konec februarja zaradi, menda neustreznega izvrševanja 8. točke odločbe ustavnega sodišča v zvezi z Izbrisanimi, lansirala Slovenska demokratska stranka. Obeta se še ena maratonska seja polna manipulacij, populizma in sprevračanja problema. Kaj od seje pričakuje in ali bodo podprli interpelacijo, smo povprašali vodjo poslanske skupine Desus, Franca Žnidaršiča:
Pred začetkom seje so se z ministrico Kresalovo srečali predstavniki Civilne iniciative izbrisanih in ji izrazili podporo. Več o tem nam bo spregovorila predstavnica civilne iniciative Mirjana Učakar:
Komentarji
komentiraj >>