07.00 Dobro jutro!!!
07.02 Radikalna budnica
07.05 BritOff
07.30 Stop & Rewind
08.05 BritOff
08.30 Nulta obvestila
08.40 Korupcija za poslušalce
09.05 BritOff
09.30 Neznosna hladnost bivanja
10.05 BritOff
10.10 Afterparty: HEXENBRUTAL live!
10.55 Dober dan!!!
Stop & Rewind
Korupcija za poslušalce
Neznosna hladnost bivanja
Afterparty
Glasbena oprema
7. aprila leta 1805 je bila na Dunaju prvič izvedena Eroica, tretja simfonija velikega maestra, Ludwiga - ali kot se je tedaj modno podpisoval - Luigia van Bethovnna. To je bila prva simfonija po njegovi odločitvi, da bo začel novo glasbeno pot in tako pretrgal s svojimi predhodniki.
Eroica je bila dolga celo uro, medtem ko so Mozartove ali Haydnove simfonije trajale le po 25 minut. Vendar to ni bila edina novost - medtem ko so njegovi sodobniki pisali lahke in prisrčne note ter poskušali posredovati celovito glasbeno sporočilo, je Luigi na publiko skoraj nasilno izlil škaf svojih notranjih bojev - od trepetanja nad človeško usodo do bojevitosti in zmagoslavja človeške volje. Po pisanju tedanjih časopisov je bila publika tako izmozgana, da je eden od poslušalcev celo zaklical: »Dam krajcar, če bi le nehal!«
Užaljeni mojster se zato ni niti priklonil svoji publiki, saj je namesto mlačnega ploska pričakoval ovacije. Seveda je bila užaljena tudi publika, in tako se je ljubezen Dunajčanov do njihovega mestnega barda ohladila do te mere, da je Eroico izvedel na Dunaju samo trikrat v svojem življenju.
Eroica je kljub porodnim težavam preživela in zaslovela kot genialna glasbena inovacija, zgodovinarji pa si danes glavo perejo s tem, komu naj bi jo Beethoven namenil. Prvotno jo je namreč posvetil Napoleonu, posvetilo pa naj bi potem zbrisal, ko se je francoski general proglasil za cesarja. Naj dodamo, da je tej gesti pomagalo tudi 400 goldinarjev, ki jih je za lastno posvetilo plačal princ Lobkowitz. Kljub temu pa je Beethoven na koncu Eroici dodal še naslednje besede: »Junaška simfonija, napisana v slavo spominu na velikega človeka«. Komu je torej simfonija posvečena? Kdo je tisti, ki z nadčloveškim naporom nosi svojo genialnost med povprečno množico in kljub težavam vedno triumfira? Odgovor je lahko samo en. Nihče drug kot veliki maestro sam.
Na današnji dan predsednik Dwight D. Eisenhower prvič uporabi eno najbolj znanih fraz hladne vojne - domino efekt. Piše se leto 1954 in Francija izgublja kontrolo nad svojo nekdanjo kolonijo Indokitajsko. Ho Ši Min in komunistični vietnamski nacionalisti so samo korak do zmagovitega prevzema oblasti. V pripoved se nato vpletejo pametne glave svetovne politike in določijo, da je treba ukrepati čim prej. Predsednik Eisenhower dobi težavno nalogo - najti mora način, kako »na horuk« prepričati nacijo, da so vojni ukrepi potrebni, neizogibni in nujni.
In je poskusil. - "Vietnam, dragi državljani", je rekel, "proizvaja surovine, ki so izredno pomembne za nacionalno ekonomijo - kavčuk, juto in žveplo." - "Aha", so odvrnili dragi državljani, "zaradi gume pa že ne damo glave pod nož." - "Potem, dragi moji", je nadaljeval predsednik, "so tukaj človekove pravice. Kot največja in najboljša demokratična država imamo moralno dolžnost, da zaščitimo azijske prijatelje pred komunistično diktaturo." - "Hm hm", so z glavo zmajali Američani in najbrž pomislili, da je morála relativen koncept. "No, tu pa je še zadnja zadeva", je premišljeno rekel Eisenhower. "Gre za domino efekt. Predstavljajte si, da imamo vrsto domin. Če prevrnemo samo eno, se takoj prevrnejo tudi ostale. In celotno Azijo bo obarvala krvavo rdeča komunistična barva." Američani so še vedno zmajali z glavo, dvom se je porajal. Čez dve leti, ko bodo končno poprijeli orožje v roke, bo domino efekt glavni argument zagovornikov vietnamske vojne - predsednikov Kennedya in Johnsona.
7. aprila 1915 se v Philadelphii rodi deklica Eleonora Flagan, ki začne svoje življenje kot da bi popisovala strani črne kronike. S štirinajstletno materjo, v sumljivih higienskih pogojih, živi v najbolj revnem delu Baltimora. Stara deset let prijavi posilstvo, država pa jo zaradi omenjenega incidenta, kateremu priključi pogosto bežanje iz šole, pošlje v katoliško šolo za prevzgojo porednih otrok. Tam preživi naslednji dve leti, nato pa jo njena družina po številnih poskusih iztrga iz objema ljubečih nun. Istega leta, 1928, se z materjo preselita v New York. Leto 1929 - še eno posilstvo. Že naslednje leto jo lahko najdemo po mestnih bordelih. Stara je komaj 15 let. Za kratek čas pristane tudi v zaporu. Čez tri leta, 1933, jo najdemo v njujorških klubih, kjer poje od mize do mize za napitnino. Legenda pravi, da je ravnokar pred deložacijo, na račun strank zliva vase alkohol in ga nato, pomešanega z grenkim obupom, pretaka nazaj v pesem. Ko poje, ljudje jokajo, takrat pa jo skozi mokre oči zagleda glasbeni agent, zaradi katerega se preimenuje v Billie Holiday. Iz Billie bo zrasla lady - Lady Day. Ostalo je zgodovina.
podpiše se Iva Kosmos
EKSKLUZIVNO: TOKRAT V NHB ZVEZDA, KI STE JO VSI ČAKALI! PREMIERNI NASTOP BROKOLIJA!!!
N.H.B., 2. SEZONA, 8.DEL
Da malce pozgodovinimo...
Prejšnjič se je Vo-ju zdelo, da pa revolucije vendar ne bo tako zlahka izpeljati, saj je prišel do beerskovitega spoznanja, da je sovrag več kot le živilu brat in da le Žeja je OSEBKU mat. Tako so ugotavljali vsi hladilnikaši, posebej Pijače pa so se toplile ob misli na najhujše... Poleg Vo-ja je imel pomisleke tudi Rdeči Per, ki pa je zatrl svojo željo po upokojitvi, konec koncev je dovolj star, da oddela še nekaj udarnih nalog. Tako se je odločil, da vendarle pomaga (s svojimi agenti seveda) Vo-ju uresničiti adolescentne želje in blodnje. Sicer pa vemo, česar ne more opraviti en um, lahko naredi vojska pogumnih Steklenic... Osvojiti hladilnik in se postaviti po robu Žeji... no, o slednji v precej bližnji preteklosti...
AKCIJA, PRVIČ
Piročnik: "Ajde fantje, mirno, danes bo dan, ko se bomo končno podali novim bojem naproti, nekateri od vas ne boste preživeli, a vedite, vaš duh in tekočina, bo z zlatim dežjem zapisana v zgodovino, zatorej naj vas spremljata alkohol in pogum..." je ob zvoku brnenja hladilnika dejal svojim fantom Piročnik in dodal: "Miiirno! Šefe, fantje so pirpravljeni."
Še vedno na desni strani vratnih polic ždeči Vo, je ravno takrat skupaj s kameradom Rdečim Perom koval načrt za prevzem hladilnika, medtem ko se je agentom že pričelo topliti pod zamaški, ostali živež pa je nemo opazoval napet trenutek, ki se je jel kmalu prevesiti v obči hladilniški kaos... Le presušen košček limone se je z vrha hladilniških vrat, oziroma samice, kot je temu dejal živež dodala:
Limona: "Ja pa kga zdej, pr mejkisl duš, a se bo kej premakniw w tem zagamanem hladilniku. Pozabljena od vseh imam najbrž pravico, da doživim vsaj nekaj pretresljivega, poleg tega, da sem že itak invalid."
Vo: "Tišina, ti tam gor, naj se ti jezik ne peni preveč, to je naša naloga in naše delo, ki bo sedaj končno videlo akcije dan, ko se bomo Pijače tega hladilnika končno zoperstavile vsem vam, zaloga nepotrebna potrošniška... Kajne Rdeči Per, danes bo Dan P in nihče nas ne bo ustavil," je prerojeni Vo čakal otrditev svojega novega duhovnega vodje, ki je odvrnil...
Rdeči Per: "Tako je, čez nekaj trenutkov pričnemo z akcijo, katero čakamo že nekaj dni. Po nekajdnevnem cincanju in obotavljanju sva z Vo-jem končno zbalansirala psihične probleme in najine zle namene v duhu nečesa velikega, največjega kar je videl ta zagamani hladilnik. Vojakom, agentom in ostalim agresivcem taktika dandanašnji ne koristi nič, zato je potrebna le direktna akcija, neustavljiv udar, ki še tako močnega nasprotnika ukane in ga zapusti večno molčečega in obnemoglega..."
Ko je dokončal s pojasnjevanjem neizogibnega, se je Zelenjavna fronta, kot se je reklo v tistem trenutku ustanovljeni pacifistični skupini, ki je bila znotraj hladilnika odgovorna za protirevolucijske in antibojne akcije, oglasila, vsi prisotni stroki česna, porezanih korenčkov, razdihanih solat, kriplastih čebul, presušenih bučk in ostalih nepomembnih zelenjavic, pa so zaklicali svojemu novemu izvoljenemu vodji... BROKOLIJU...
Zbrana zelenjava: "Naš duhovni oče, naš duh preživetja, naše upanje in skrb v eni glavi, naša prizadevanja in naš strah, zoperstavimo se tem krutim idejam naših Pijač, katerim je v tem času očitno alkohol v štoplce skočil in pokažimo moč besede, ki lahko kot edina sila prepreči napovedane ukrepe Pijač, katerim vsaj mi nismo nikoli bili sovražniku, kaj šele, da bi morali trpeti njihovo torturo."
Ko sta Vo in Rdeči Per to gledala in poslušala, z varne razdalje seveda, sta se sprva začudila, se pogledala, pogledala svoje agente in njihove reakcije na ravnokar slišano ter dejala. No, Vo je pričel...
Vo: "Kje za vraga ste se potikali pred tem, veste da "Ljutih feferonov" ne moreš ukrotit, če jih ne probaš... In vsa stvar je morala potekati do sedaj, ravno ko sva se z mojim dragim kolegom Rdečim Perom domenila o sami akciji in podala nekaj izhodišč za hitro in efikasno prevzemanje hladilnika..." Rdeči Per pa je nadaljeval...
Rdeči Per:
"To, kar grete se vi,
je hujše od gverilskega boja,
je hinavstvo v najhujši obliki obstoja.
Kako lahko ste tako neodločni pred pričetkom,
ko pa se začne groziti z metkom,
njih sploh ne mislimo uporabljati,
ker mi smo Pijače in smo vajeni izrabljati...
alkohol naše eno in edino orožje, ki nam ga narava je podala, zatorej smo tudi mi skoraj Zelenjava..."
Seveda Vo-ju ni bilo najbolj jasno, kam Rdeči Per meri s temi bojaboječimi besedami, zatorej ga je opomnil:
Vo: "Ampak Per, a nisva še pred nekaj minutami izmozgala akcijo, v kateri se bodo agentje žrtvovali, v kateri bomo izpeljali revolucijo..."
Rdeči Per [malce tišje]: "Pssst, Vo, to je taktična varianta, poglej samo to vojsko nesposobnih kriplov, le počakaj... Sicer pa kdo stoji za vašimi dejanji, zagotovo imate tudi vi svojega vodjo, naj se predstavi in naj pove kako in kaj se pravzaprav gre...
Brokoli a.k.a. avizzo: "Živijo, moje ime je pa brokoli..."
V hladilniku je blodil Maco
Dr.Hexen und Mr.Brutal parata ušesa v Afterpartyju ob 10. uri. Zjutraj, da ne bo pomote. Obiščite ju na http://www.myspace.com/hexenbrutal.
Re: TORKOV JUTRANJC NOISE CONSPIRACY S HEXENBRUTAL!
Živko [08/04/2009]
HEXENBRUTAL ZMAGUJEJO! TORKCI KAR TAKO NAPREJ.
odgovori >>