OFF NAPOVEDNIK
Gospod je bil 26. februarja star 81 let. V svojem življenju je rojeni izraelski Jud opravil več spornih dejanj, med katerimi bi se najverjetneje našli tudi vojni zločini. Govorimo o nekdanjem premierju Izraela Arielu Sharonu. Poslušalce bi namreč opozorili, da gospod Sharon po skorajda smrtni kapi januarja 2006 še vedno živi. Resda je življenje podobno rastlinskemu svetu in še to brez zmožnosti fotosinteze, saj telo nekdanjega premierja Izraela in duhovnega vodje izraelske politike trenutno vegetira v vojaško-civilnem medicinskem centru.
V tem času je telo nekdanjega premierja preživelo pljučnico, poleti leta 2006, in po pričevanju njegovega sina Omrija leta 2007 pričelo kazati znake izboljšanja. Pomenljiva je predvsem gesta, s katero tudi vegetativno truplo bivšega tiranskega premierja Izraela, tri leta po kapi, vpliva na dnevno izraelsko politiko. Očitno tudi Izraelci potrebujejo svojega mumificiranega vraga, ki jih bo opominjal, da famoznega cilja narod še vedno ni dosegel.
Vi pa berete OFF program Radia študent, ki raje vidi, da ga pojedo rastline, kot da sam postane rastlina.
OFF PROGRAM
Nekatere evropske države so v zadnjih dneh potrdile ali izvolile nova državna vodstva. V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji so volili naslednika Branka Crvenkovskega, predsednika države. Kot smo poročali v BritOFFu je zmagal kandidat vladajoče stranke VMRO-DPMNE, Gjeorge Ivanov. Volilna udeležba je bila zgolj 42-odstotna. Novinarko Utrinskega vesnika Sonjo Kramarsko smo povprašali o razlogih za nizko volilno udeležbo.
Drugi krog predsedniških volitev so izvedli tudi na Slovaškem, kjer je nov mandat dobil dosedanji predsednik, 68–letni Ivan Gašparovič. 50-odstotna volilna udeležba je po mnenju analitikov ustrezala zmagovalcu, ki je kandidatko desnosredinske opozicije Iveto Radičovo premagal za 10 odstotkov. Moldavci pa so v nedeljo izvedli parlamentarne volitve, kjer je po neuradnih podatkih zmagala Moldavska komunistična stranka. Poleg komunistov so parlamentarni prag šestih odstotkov dosegle še tri stranke. Volitve in prvi odzivi so tudi s strani poražencev pozitivni, saj večjih nepravilnosti ni bilo zaznati. Moldavski parlament ima že prvo nalogo, saj mora izvoliti novega predsednika države. Skupščina pa mora novega predsednika izvoliti z dvotretjinsko večino.
Po odstopu češke vlade pod vodstvom Mireka Topolaneka, so se stranke sporazumele, da bo tehnično vlado do jesenskih volitev vodil Jan Fischer, direktor češkega statističnega urada. V tehnični vladi naj ne bi bilo nobenega od sedanjih ministrov. S spremembo na čelu vlade se soočajo tudi na Madžarskem, kjer so na izrednem kongresu socialistične stranke potrdili kandidaturo ministra za gospodarstvo, Gordona Bajnaia, za novega premiera. Ker na Madžarskem do političnega konsenza med pozicijo in opozicijo, podobno kot na Češkem, ni prišlo, so v Budimpešti izbruhnile demonstracije, na katerih je okoli 50 tisoč ljudi zahtevalo razpis predčasnih parlamentarnih volitev.
S tem pa še ni bilo konec odstopov in imenovanj novih političnih vodij držav. Tako je danski premier Ander Fogh Rasmussen podal odstop, ker ga je čakalo mesto generalnega sekretarja zveze NATO. Rasmussena naj bi na čelu vlade nadomestil sedanji finančni minister Lars Loekke Rasmussen. Rasmussen v odstopu bo položaj vodje severnoatlantskega vojaškega pakta prevzel prvega avgusta, in sicer od dosedanjega sekretarja Jaapa de Hoopa Schefferja. Imenovanju Rasmussena na čelo NATO pakta je za kratek čas nasprotovala zgolj Turčija. O tem, da bi bil med uradnimi kandidati za generalnega sekretarja tudi Janez Janša, pa ni bilo v zadnjih dnevih nikjer zaslediti nobene novičke.
Moskovski organizatorji festivala Pride so slovenskemu premierju Borutu Pahorju in španskemu kolegu Joseju Luisu Zapateru poslali prošnjo, v kateri je zapisano, naj državi vzpostavita dialog z ruskimi oblastmi pri zagotavljanju svobode in pravic gejevski in lezbični skupnosti v Rusiji. Ruske oblasti naj bi za napovedani Pride festival, ki naj bi potekal zadnji dan Evrovizije, že izjavile, da njegove izvedbe ne bodo odobrile. Omenjena državnika sta dobila pismi, ker bo Slovenija prevzela vodenje Sveta Evrope od Španije, in to štiri dni pred omenjenim dogodkom.
Mednarodni denarni sklad je tiste članice evropske družine iz vzhodne in srednje Evrope, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela, pozval, naj tudi brez uradnega članstva v območju evro valute, sprejmejo evro kot uradno monetarno enoto. Uradnemu sprejemu držav v evro družino nasprotujejo nekatere stare članice. Za razlago predloga smo povprašali ekonomista Bogomirja Kovača.
V torek bo v Trstu potekala javna razprava z naslovom Soočanje spominov – Nove perspektive 70 let po vojni, ki ga pripravljata Slovenski klub iz Trsta in optantsko Nacionalno združenje za Julijsko Krajino. Skupaj z odgovornim urednikom tržaškega Il Piccola, Paolom Possamaijem, bo razpravo vodil odgovorni urednik tržaškega Primorskega dnevnika Dušan Udovič. O razlogih za srečanje je povedal naslednje.
Pred svetovnim dnevom Romov, ki bo v sredo, so predstavniki romskih organizacij iz Evrope v imenu romske skupnosti Evropskemu parlamentu podelili nagrado za njegova prizadevanja za pravice Romov v zadnjem parlamentarnem obdobju. Po besedah predsednika parlamenta, Hansa – Gerta Pötteringa, ki je nagrado tudi prevzel, mora parlament nadaljevati s politiko nediskriminacije. Evropski parlament je v tem mandatu sprejel številne resolucije o položaju Romov v EU. V Uniji živi deset milijonov Romov.
Evropska mreža za enakost spolov oziroma Ženski lobi Slovenije pripravlja okroglo mizo o vzporedni volilni kampanji za evropske volitve 2009 v Celju. Na okrogli mizi naj bi sodelovale tudi kandidatke za evroposlanke. Mi pa smo predsednico društva Evropska mreža, Sonjo Lokar, povprašali, zakaj izvajajo vzporedno volilno kampanjo in kateri so njeni poudarki.
Komentarji
komentiraj >>