Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(3024 bralcev)
Ponedeljek, 20. 4. 2009
Lan



OFF NAPOVEDNIK

V Romuniji so naredili največje velikonočno jajce, ki meri 7,25 metra in tehta 1,8 tone. Velikansko jajce so ob pravoslavni veliki noči postavili v središču mesta Suceava, ki je znano po tradicionalnem barvanju jajc. Izdelano je iz steklenih vlaken, okrašeno z nalepkami in obarvano v tradicionalno rdečo, črno, rumeno in belo barvo.

Jajce s premerom 4,6 metra so blagoslovili duhovniki, nato pa ga je izmeril predstavnik Guinnessove knjige rekordov, ki je županu izročil plaketo.

Velikonočno pehanje karpatske države se na tem mestu ni končalo. Prebivalci romunskega mesta Radauti so namreč hkrati poskušali postaviti rekord z velikim briošem s sirom, ki je tehtal 140 kilogramov, njegov premer pa je imel 2,5 metra.

Berete OFF program Radia Študent. Jezus je vstal. Sprašuje se, kaj hudiča naj počne s pirhi, šunko in hrenom, ki že en teden stojijo v hladilniku.

OFF PROGRAM

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v samooklicani turški republiki Severni Ciper, ki jo priznava le Ankara, so tudi po preštetju glasov z vseh 620 volišč s 44 odstotki glasov zmagali nacionalisti iz vrst desno usmerjene Stranke narodne enotnosti. Levosredinska Republikanska turška stranka predsednika Mehmeda Alija Talata je prejela 29 odstotkov glasov in tako izgubila oblast.

Italija je v nedeljo sporočila, da bo sprejela 140 nezakonitih priseljencev, ki jih je pred dnevi pred otokom Lampedusa rešila turška tovorna ladja. Italija in Malta sta s tem rešili spor, ki je nastal glede usode priseljencev. Italijansko zunanje ministrstvo je sicer sporočilo, da je Rim odločitev sprejel iz človekoljubnih razlogov in to ne pomeni, da priznava razloge Malte, da ne sprejme priseljencev. Državi sta se prerekali o tem, katera naj sprejme priseljence, ki jih je minuli četrtek 80 kilometrov od Lampeduse rešila turška ladja, v nedeljo pa sta se obe obrnili na Evropsko unijo, naj reši zaplet. In ker slišimo, da Marti Ahtisaari te dni nima bogvekaj početi ...

Pivovarna Laško je izjave ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregorja Golobiča, da skupina izčrpava svoja podjetja, označila za "smešne, manipulativne in škodoželjne". Zato bo Golobič svoje poglede na skupino Pivovarna Laško lahko predstavil in dokazal na sodišču, so sporočili iz družbe.

"Navkljub svetovni gospodarski krizi, političnim pritiskom in upadanju potrošnje skupina ohranja stabilno poslovanje, ob tem pa je doslej ohranila vsa delovna mesta in redno odplačuje vse svoje obveznosti", so poudarili v Laškem, kjer trdnost poslovanja v sporočilu za javnost dokazujejo s podatki o prihodkih in dobičku članic skupine, plačah zaposlenih in številu blagovnih znamk v njihovi lasti. Uradni odziv Zaresovcev še lovimo. Več v KrOFFu ob šesti popoldanski.

Pravkar pa smo izvedeli, da je predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Draško Veselinovič nadzornemu svetu ponudil odstop. O tem naj bi nadzorniki razpravljali v petek.

Po odpravi omejitve gibanja tečaja so Istrabenzove delnice v prvih minutah današnjega trgovanja strmoglavile za 66,33 odstotka na 2,34 evra. V nadaljevanju se je njihov tečaj zvišal na 4,90 evra. Da zadovoljimo ljubiteljske statističarje in vlagatelje – pred približno letom in pol je bila delnica vredna dobrih 140 evrov.

Slovenska vojska bo od danes do petka na Bledu gostila redno letno delovno srečanje zveze Nato. Na dogodku bo sodelovalo preko sto udeležencev iz 23 partnerskih držav in držav zveze Nato. Blejske ulice zato vabijo k udeležbi na morebitno vzporedno zasedanje tistih, ki v vojaškem paktu ne vidijo nujno, kot se je pred dnevi izrazil bodoči prvi mož zavezništva, Danec Anders Fogh Rassmusen, citiramo, »najuspešnejšega mirovnega gibanja, kar ga je svet kdaj videl«, konec navedka.

Ljubljanski mestni svetniki bodo obravnavali osnutek odloka o poimenovanju vzhodne mestne vpadnice po Josipu Brozu Titu. Predlog komisije za poimenovanje naselij in ulic je bil deležen kritik, mladoslovenci pa so začeli zbirati podpise za umik predloga z dnevnega reda seje, ki jih bodo pred sejo izročili ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Zoki je možnost umika že zavrnil. »Spoštovanje zgodovine pomeni spoštovati osebe, ki so pomenile nekaj za to državo, zato ne vidim nobenih problemov,« je dejal.

Poleg županove napovedi, da točke z dnevnega reda ne bo umaknil, ima Zokijeva lista v mestnem svetu tudi trdno večino. Generalni sekretar Mlade Slovenije, Jernej Vrtovec, zato napoveduje naslednje korake:









Na dnevnem redu so tudi predlogi sklepov o podelitvi mestnih priznanj. Naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana bo letos pripadel predsedniku prve demokratično izvoljene skupščine Francetu Bučarju in nekdanjemu generalnemu direktorju Mercatorja Miranu Goslarju. Nagrado glavnega mesta prejmeta še slikar Rudi Španzel in Društvo SOS telefon za ženske in otroke. O delovanju slednjega bo več povedala predsednica društva, Maja Plaz:









Ta mesec je predsedstvo evropskega parlamenta zajamčilo, da bodo vsi evroposlanci, vključeni v prostovoljni dodatni naložbeni pokojninski sklad, polno upravičeni do dodatnih pokojnin, čeprav ima sklad zaradi borznih padcev 120 milijonov evrov primanjkljaja, poroča European Voice, ki ga povzemajo Finance. Evropsko računsko sodišče že od leta 1999 opozarja na sporno legalnost dodatnega naložbenega pokojninskega sklada za evroposlance. Večkrat je pozvalo parlament, naj zagotovi ustrezno pravno podlago za sklad ter jasno določi pravila, kdo naj pokrije morebiten primanjkljaj sklada. Vsak evroposlanec, ki se je vključil v sklad, lahko na mesec vanj vplača po 1.194 evrov, ta znesek pa mu dopolnijo z 2.388 evri iz proračuna evropskega parlamenta. Vsak, ki je vplačeval v sklad, bo po upokojitvi do smrti poleg redne pokojnine prejemal še po 1.393 evrov na mesec za vsak poslanski mandat.

Američani se spominjajo 10. obletnice pokola na srednji šoli Columbine v zvezni državi Kolorado, ki sta ga izvedla dva dijaka, 18-letni Eric Harris in 17-letni Dylan Klebold. Pobila sta 12 sošolcev, učitelja telovadbe, ranila 24 ljudi, na koncu pa storila samomor.

Pokol na srednji šoli Columbine je 20. aprila 1999 pretresel ZDA in sprožil številne razprave o razširjenosti orožja v ZDA, najstniški kulturi z nasilnimi videoigrami in filmi, vzdušju na srednjih šolah, kjer je predvsem športnikom dovoljeno nadlegovanje šibkejših, pa tudi o farmacevtski industriji, ki mladino zalaga z različnimi pomirjevali in poživili. Toda do enotnega odgovora na vprašanje, zakaj je prišlo do pokola, in to na obletnico rojstva Hitlerjevega Adolfa, do danes niso prišli. Problem srednješolskih in drugih streljačin pa tudi ni bil rešen. Pravzaprav je s Columbineom šele dodobra eskaliral.


Komentarji
komentiraj >>