NAPOVEDNIK
Izkoriščanje politikov, revolucionarjev, znanih oseb v potrošniške kulinarične namene, je postala vsakdanja praksa, je pa zadnja ujezila Putinovo rusko vladajočo stranko Združena Rusija. V mestu Lipeck so namreč začeli proizvajati sladoled z imenom premierja, pri tem pa stranka meni, da gre za skrunitev Putinovega imena. Samo letos je podjetje prodalo 60 ton sladoleda po imenu Putin, z okusom po vanilijevi kremi s karamelo, zapakiranim v rusko zastavo. Glede okusa se vsaj kritičen del ruske javnosti ne more strinjati, saj zaradi likov tipa Putin izgubljajo glave.
Ponudba pa se ni ustavila zgolj pri sladoledu, saj je sedaj možno pojesti že celotno kosilo, ki sliši na ime Putin oziroma Pu(t)in. Zajebancija se tukaj seveda še ne konča, ampak gre naprej do najbolj tradicionalne ruske pijače. Lahko si naročite vodko Putinka. Podjetje, ki se je domislilo vseh teh idej, bo lepo služilo, vsaj dokler ne bo Putinu in avtokratskemu ruskemu režimu prekipelo. Mi pa čakamo na lučko v obliki bombe, ki bo v embalaži Osama bin Laden.
Poslušate anti-Putin off program Radia Študent!
OFF program
Turčija in Armenija naj bi ob posredovanju Švice dosegli dogovor o časovnem roku, do katerega naj bi se odnosi normalizirali. Jedro spora je genocid, ki so ga Turki izvedli nad Armenci med letoma 1915 in 1917, katerega pa Ankara ne priznava. Leta 1993 je Turčija tudi zaprla mejo z Armenijo v podporo Azerbajdžanu, saj ima ta z Amrenijo spor glede enklave v Gorskem Karabahu. Premiki so se sicer začeli lani, ko je turški predsednik Abdulah Gűl obiskal nogometno tekmo med njegovo državo in Armenijo v Erevanu. Takrat se je celo FIFA hvalila, da zbližuje države in rešuje spore, nikakor pa ne gre pričakovati, da bo Turčija priznala genocid. K normalizaciji odnosov je pozval, kakopak, dežurni reševalec vseh težav, predsednik Združenih držav Barack Obama, ko se je mudil v Turčiji. Več o dogodkih onkraj luže, v deželi Obame, nam bo povedala redna poročevalka Lidija Poljaček.
Afriški narodni kongres Jacoba Zume je prepričljivi zmagovalec parlamentarnih volitev z okoli 65 odstotki glasov, sledita mu Demokratska zveza z 20 odstotki in pa stranka nekdanjega predsednika Thaba Mbekija, ki se je odcepila od Zume in je dobila nekaj manj kot 10 odstotkov. Sicer je imel Afriški narodni kongres v prejšnjem mandatu dvotretjinsko večino, kar mu tokrat verjetno ne bo uspelo. Zuma je kontroverzna osebnost, saj je bil obtožen korupcije in posilstva, vendar za enkrat sodišča pri njegovi obsodbi, še niso bila uspešna.
Pakistanska oblast je poslala vojsko v boj proti Talibanom, ki so se prebili na razdaljo 100 kilometrov od prestolnice Islamabad. Pri premikanju čet so Talibani nemudoma sprožili napad na konvoj, pri tem pa ubili najmanj enega vojaka. Namen vojske je prvotno braniti vladna poslopja v območju Buner, kjer uporniki že patruljirajo po ulicah in zasedajo glavne točke. Seveda pa zunanja ministrica Združenih držav Amerike Hillary Clinton še vedno ni zadovoljna s pakistansko vlado, saj naj ta ne bi bila dovolj groba do talibanov.
Slovenija bo, v kolikor pride do splošne ratifikacije Lizbonske pogodbe v Evropski uniji, imela namesto sedanjih sedem, osem poslancev v Evropskem parlamentu, v mandatu, ki bo trajal do leta 2014. Ker bo morebitno sprejetje Lizbonske pogodbe prišlo po junijskih volitvah, bo osmi poslanec vseeno najverjetneje določen na podlagi junijskih volitev. Do dodatnega poslanca bi prišlo zato, ker Lizbonska pogodba predvideva drugačno število in porazdelitev poslancev v parlamentu kot pogodba iz Nice.
V parlamentu poteka razprava o podfinanciranosti Radiotelevizije Slovenije, ob tem pa poteka tudi polemika o prisotnosti kulture na RTV-ju, saj je to temo na sejo državnega zbora uvrstil odbor za kulturo, šolstvo in šport, ki ga vodi poslanka Socialnih demokratov, Majda Potrata. Opozicija to razume kot obračun z vodstvom nacionalke, več o sami polemiki pa nam bo povedala Potrata.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je predstavil stališča do sprememb in dopolnitev zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Govorili smo z glavnim tajnikom SVIZA, Branimirjem Štrukljem, ki bo nadalje pokomentiral tudi včerajšnje srečanje z ministri, kjer je bilo govora o varčevanju v javnem sektorju.
Off je pripravil Urh.
Komentarji
komentiraj >>