Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Varšavski dnevnik #2 (2608 bralcev)
Sreda, 22. 4. 2009
MarkoO



VARŠAVSKI DNEVNIK št. 2: Razum in vrček piva

Bil je prekleto mrzel ponedeljkov večer. Veter, ki se je vil skozi betonsko oazo poljske metropole, je rezal vse tja do kosti. Španska grupa, obogatena z mojim balkanskim elementom, se je počasi, a vztrajno vila proti restavraciji, ki so jo Španci ljubkovalno poimenovali Czech Republik. Gre za dokaj preprosto ošterijo, dekorirano v rustikalnem stilu, ki se pri kulinaričnih recepturah opira na tiste iz dežele vojaka Švejka.

Bridka poljska mladenka nas posede za mizo in pod nos potisne letake s ponedeljkovo akcijsko ponudbo. Ker moji možgani ne verjamejo očem, ki so jim poslali sliko z neverjetno ponudbo, se dvignem in nekontrolirano zavpijem: »Jedno piwo prosze!«. Litrski krigel Paulinerja za samo sedem Zlotov? Pri tej vsesplošni recesiji in neugodnemu stanju, ki je kot prah hudo zajel celotno vzhodno Evropo, me cena, ki znaša približno ojro in pol, prav nič ne preseneča. Moja pivska logika mi hitro skalkulira, da s sedanjo alkoholno toleranco potrebujem nekje tri vrčke piva, da bom nekoliko vesel. A v tej restavraciji so prebrisano računali tudi na to. V ponedeljkovi ponudbi lahko namreč naročiš kot dve dlani velik dunajski zrezek, postrežen s skodelico pomfrija in - tipično za Poljake - s krožnikom rdečega zelja, posutega s sladkorjem. Vse to za samo slabe tri evre. Bi naročil ali bi ostal samo pri hmeljni omami? Nek manjši del mojih z mističnim racionalizmom navdihnjenih možganskih celic mi priporoči prvo - morda tudi zato, ker dotični dan še nisem jedel in mi bo želodec kruleče protestiral.

S hrbtom se naslonim nazaj na naslonjalo in si odpnem pas. Akcija ni indikator začetka spolnega akta, temveč mučno prebavno odisejado mojega želodca, ki se bori z neštetimi kruhovimi drobtinicami tistega zrezka. Nekoliko žalostno se zazrem v moj na pol poln vrček piva in hitro ugotovim, da nekako nimam prostora za hrambo. V ušesa mi prišumi val španskega dialekta, obarvanega s slengom mladih iz številnih regij. Razumem le besedo ali dve. Grande tetas ali velike prsi, kot bi dejal naš Toporišič, mi dajo vedeti kam meri debata. Frekvenca misli španskih študentov je naravnana izključno na fizične obline tukajšnjih deklic in spolne fantazije v navezi z njimi. Pa saj ne, da bi imel kaj proti, vendar mi poln želodec ne dopušča debate o ekstremnih seksualnih pozicijah. Ta se je imenovala Eifflov stolp, če morda poznate...

Po nekaj več kot petih minutah se eden izmed Špancev, ki zelo rad prevzame vlogo alfa samca, dvigne in nekaj zarjove. Ne da bi ponovno izrekel tisti »No hablo Espaniol«, se obrnem do soseda in ga z obrazno mimiko prosim za prevod. »Štamprle vodke bi«, mi prijazno odgovori. Počakam trenutek, v tihem upanju, da bi mi morda možgani poslali kanček razuma, ki bi me poslal domov v posteljo. Čakam in čakam, a razuma ni od nikoder - namesto tega se mi pred očmi zasveti pol decilitrski kozarček. Dvignem, ponesem kozarec k nosnicam in nežno vdihnem. Vodka. Zakaj pa ne, glasno pripomnim v slovenščini in ruknem. Še enega.

Samo za vas tegobe poljskega študentskega življenja prenaša Marko O.

 



Komentarji
komentiraj >>