* Konec leta 2006 se je imel v Ljubljani pripetiti koncert trojca Jan Jelinek, Andrew Pekler in Hanno Leichtmann. Interpretirali naj bi izvrsten Jelinekov album ‘Kosmischer Pitch’ s katerim se je ta spomnil nemških kozmičnih prebiralcev iz začetka sedemdesetih let minulega stoletja, vendar pa smo vsled neprihoda Leichtmanna dobili »le« posamična seta Jelineka in Peklerja. Česar nismo bili deležni takrat, lahko sedaj (delno) užijemo s ploščkom ‘The martyrdom of Groupshow’, ki je logično nadaljevanje sodelovanja te cenjene nemške elektronske producentske trojice. Nov album je namreč izvleček ali pa izbor najbolj zanimivih zvočnih trenutkov, ujetih med skupinskim raziskovanjem zapuščine nemških kozmičnih in zeljarskih transcendentalnežev.

Jan Jelinek, neformalni vodja nove zasedbe, najbrž ne potrebuje posebne predstavitve. Gre za enega vidnejših sodobnih elektronskih ustvarjalcev, ki praktično z vsakim novim albumom stopi na nov teren. Naj si bodo to z jazzom inspirirana zazankana techno nizanja, elektroakustična impro prebiranja v navezi z Avstralci Triosk ali pa sledenje krautrockovskim idealom, s katerimi se spogleduje na svojih zadnjih ploščah. Andrew Pekler, v Berlinu živeči uzbekistanski emigrant iz Kalifornije, je znan po svojem kontemplativnem manipuliranju zvočnih vzorcev, razpetim med otroško zvedavostjo do zvoka samega in minimalistično kompozicijo. Hanno Leichtmann alias Static alias Forest Jackson na svojih solističnih ploščah ne skriva nagnjenj do atmosferičnih, ambientalnih muzik in tolkalsko-elektronskih hibridov, v zadnjem času pa ga poznamo predvsem kot bobnarja/tolkalca v koncertnih formacijah Stefana Betkeja alias Pole in Jana Jelineka. Gre torej za trojico prekaljenih elektronskih producentov, ki pa se kljub izrazito elektronski podstati ne zapira v elektronski idiom. To velja skozi prizmo zvoka samega, še bolj pa njihovo neobremenjeno izmikanje okvirjem opredeljivega zaživi v koncertnem kontekstu.

Če je Jelinekov ‘Kosmischer Pitch’, ki ga kaže razumeti kot temeljni kamen zasedbe Groupshow, sestavljen iz skrbno izdelanih kompozicij, album ‘The martyrdom of Groupshow’ izpostavi predvsem spontano skupinsko dinamiko med tremi glasbeniki. Ob njihovi nekonvencionalni uporabi izbranih inštrumentov in pogostim izmenjavanjem le-teh, je pravzaprav nemogoče opredeliti vlogo posameznika, vendar pa ta niti ni pomembna. Jelinek, Pekler in Leichtmann se preprosto prepustijo zvočnemu toku in družno poiščejo odmev nemških atmosferičnih muzik. V abstraktno, amorfno zvočno materijo nadrobijo digitalno sprocesirane mikroskopske fragmente, kitarska dronanja, zabavne repetitivne zvoke tolkal, površinska pokljanja in šumenja, okisane basovske ritmike in pestro paleto sintetičnih zvokov. Pulzirajoč zvočni tok vpnejo v tipičen Jelinekov »groove« in ga z repetitivnim tolkalskim nadgrajevanjem potisnejo v atmosferično psihedelijo. Tu se izognejo klišejski temačnosti in zvok prečijo v tistih lahkotnejših, celo zabavnih odtenkih sicer pregovorno napornih kozmičnih muzik. Zeljarski puristi nad to idejo najbrž ne bodo navdušeni, vendar pa Groupshow s tem početjem ne sprevračajo domislic svojih predhodnikov, pač pa jih preprosto pretopijo v lastno, očarljivo zvočno raziskovanje.

Pred dvema letoma in pol smo bili za koncert v polni postavi prikrajšani. Takrat smo po izvrstni solistični predstavi Jana Jelineka celo razmišljali, da bi trojec bržkone zelo težko presegel domišljeno, inspirativno, idej polno Jelinekovo živo ustvarjanje glasbe. Priložnost za ocenjevanje upravičenosti oziroma neupravičenosti tega razmišljanja pa se ponuja že konec tedna, ko bo trojec Groupshow svoje elektronske in manj elektronske inštrumente vpregel na Festivalu Pomladi.

pripravil Goran Kompoš