OFF NAPOVEDNIK
Da je tudi pojmovanje umora skrajno relativna določitev, sta dokazali sodišči v Keniji in na Floridi. Kenijsko sodišče je belega aristokrata, ki je bil obtožen umora divjega lovca na svojem posestvu, obsodilo na osem mesecev zapora. Gospod Thomas Cholmondeley bo v zaporu preživel tri leta in nekaj mesecev, saj je v priporu od neljubega dogodka leta 2006. Sodnik je obtožnico o naklepnem umoru zavrgel, ker morilec pred dejanjem ni kazal znakov naklepa.
Po drugi strani pa je sodišče v West Palm Beachu na Floridi izreklo smrtno kazen za poltretje desetletje stara Daniela Troya in Richarda Sancheza, ki sta prav tako leta 2006 hladnokrvno ubila štiričlansko družino. Gre za prvi primer smrtne kazni po letu 1988, ko je Florida ponovno uvedla smrtno kazen. Primer, ki verjetno ne dopušča dvoma o krivdi, pa je ponovno izkazal način ameriškega vrednotenja življenj. Omenjena dvojica bo najverjetneje naslednje leto že nastopala v poročilih humanitarnih organizacij, ki beležijo obsojene na smrt v totalitarnih državah.
OFF PROGRAM
Južnoameriška država Peru v nasprotju z nekaterimi evropskimi in ameriškimi zveznimi državami omejuje pravice gejev in lezbijk. Notranja ministrica Mercedes Cabanillas je namreč predlagala sprejetje zakona, po katerem homoseksualci ne bi smeli nositi policijske uniforme. Perujska verzija Margareth Thacher je zakon utemeljila z besedami, da homoseksualni policisti onečastijo dobro ime in podobo policije. Policiji naj bi po njenem mnenju grozno podobo dajali ravno policisti, ki kažejo istospolne znake v javnosti. Skupaj z istospolno usmerjenimi policisti pa naj službe ne bi več obdržali tudi heteroseksualni pripadniki reda in miru, ki skačejo čez plot.
O novicah iz severne ameriške poloble pa poroča naša redna poročevalka Lidija Poljaček:
Italijansko spogledovanje s totalitarističnim obravnavanjem priseljencev in imigrantov je bilo potrjeno s kriminaliziranjem ilegalne imigracije. Novi zakon predvideva še uvedbo civilnih skupin za boj proti kriminalu in kriminaliziranje tistih najemodajalcev, ki bi za najemnike vzeli ilegalne migrante. Premier Silvio Berlusconi je sprejetje ostre zakonodaje povezal z zaupnico vladi. Proti sprejetju zakona so se sicer neuspešno povezale katoliška cerkev, leva opozicija in skupine za človekove pravice. Da migranti za vstop v prelepi novi svet ubirajo nevarne poti, pa potrjuje novica iz Združenih držav, kjer je potonila barka prenapolnjena z ilegalnimi prebežniki in s seboj vzela vsaj deset življenj.
Evropska konfederacija sindikatov pripravlja v naslednjih dneh venček protestov v štirih evropskih prestolnicah. Današnjim protestom v Madridu bo sledil jutrišnji protest v Bruslju, v soboto pa bo do sindikalnega izražanja nezadovoljstva prišlo še v Berlinu in Pragi. V Češko prestolnico bodo potovali tudi predstavniki zveze svobodnih sindikatov in sindikata vzgoje in izobraževanja. Vodilo tokratnih vseevropskih demonstracij bo nesprejemljivo dejstvo, da morajo predvsem delavci nositi bremena krize.
Na očitke, da je Evropska unija premalo storila pri reševanju gospodarske krize, je Evropski parlament postregel s konkretnimi podatki, ki prikazujejo doprinos Evropskega parlamenta k reševanju krize. Kljub samopromociji pa je večina odločb skušala odpraviti grehe, zaradi katerih je do bančno-gospodarske krize sploh prišlo. Evropski parlament je tako sprejel več direktiv, ki omogočajo strožji nadzor bank, zavarovalnic in otežujejo pogoje za pridobitev kreditov. Konkretni ukrepi za omejitev nezaposlenosti so bili bolj medli. Ni namreč povsem jasno, kdo bo prejemnik 200 milijard evrov težkega paketa pomoči. Kljub soglasnemu mnenju parlamentarcev, da delovni teden ne sme biti daljši od 48 ur, pa zaradi nesoglasij z Evropskim svetom, do sprememb v najbolj pomembni točki delovne zakonodaje ni prišlo.
Da se v državnem zboru pogosto trese gora rodi pa miš, potrjuje nadaljevanje aprilskega zasedanja, kjer obravnavajo predlog dopolnila h kazenskem zakoniku. Po proceduralnih zapletih v odboru za notranjo politiko, ki smo jim bili priča v preteklih tednih, je šele sodba vrhovnega sodišča, da aktualni kazenski zakonik velja tudi za mladoletne, pripeljala do spremenjenega predloga ministrstva za pravosodje. Konkretno bodo poslanci glasovali zgolj o enem členu, ki naj ne bi prinašal nobenih sprememb v sam zakonik. Slikovito se je o določbi, ki ne prinaša nič novega izrazil predsednik odbora za notranjo politiko Vinko Gorenak iz vrst Slovenskih demokratov:
Na predlog direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Sama Fakina, da bi javna zdravstvena blagajna veliko denarja prihranila z zamrznitvijo zdravniških plač, so se že odzvale različne zdravniške organizacije. Predsednik sindikata zdravnikov FIDES Konrad Kuštrin je tako predlog že označil za nemoralen in vulgaren. Predlog namreč ne predvideva podobnih ukrepov v ostalem javnem sektorju, istočasno pa poudarja, da zadnji predlogi vlade in ZZZS močno zmanjšujejo pravice bolnikov.
Besede predsednice zunajparlamentarne stranke Nova Slovenija Ljudmile Novak o ureditvi vprašanja istospolnih zvez lahko povzamemo z njeno naslednjo izjavo:
Na te in ostale besede se je odzval aktivist za človekove pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič, ki je zaradi netolerantne pozicije Ljudmili poslal odprto pismo, v katerem izpostavlja dvoličnost stranke tako imenovane varuhinje tradicije. V pismu stranki očita kršenje temeljnih človekovih svoboščin in ustavnega zagotovila o nediskriminaciji. O državi, ki zapostavlja male družbene skupine, je spregovoril avtor pisma Mitja Blažič:
V nadaljevanju pa si lahko preberete vsebino pisma, naslovljenega na predsednico Nove Slovenije Ljudmilo Novak:
ODPRTO PISMO
Spoštovana predsednica Nove Slovenije,
poslanka v Evropskem parlamentu,
gospa Ljudmila Novak,
v preteklih dneh sem prebral vaš odziv na prizadevanja gejevske, lezbične, biseksualne in transspolne skupnosti pri nas, da bi uveljavila spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin za vse državljanke in državljane ne glede na osebne okoliščine. Tako, kot piše v slovenski ustavi. Seveda me je vaše stališče globoko prizadelo, kot državljana in kot človeka. Najprej zato, ker od predsednice stranke, ki je še nedavno imela predstavnike in predstavnice v državnem zboru, in od osebe, ki še vedno predstavlja državljanke in državljane v evropskem parlamentu, nikoli ne bi pričakoval tako fundamentalnega nasprotovanja temeljnim konceptom spoštovanja človekovih pravic in svoboščin za vse. Prepričan sem bil namreč, da je, kdor dela v institucijah, ki so po definiciji stebri demokracije, seznanjen s konceptom človekovih pravic in enakih možnosti. Da soglaša s civilizacijskim konsenzom, da so te pravice univerzalne, nedeljive in neodtujljive. Pa očitno ni tako.
Kako bi sicer lahko razumeli razvrščanje človekovih pravic po prioritetah? Najprej človekove pravice večine, potem človekove pravice manjšine. (Če ravno ne bo kakšnega drugega pomembnejšega vprašanja na agendi.) Brezposelnost, zaposlovanje mladih, pokojnine in zdravstvo so problemi, s katerimi se moramo spopadati, vendar to ne pomeni, da moramo zato zanemarjati aktivno odpravljanje institucionalne diskriminacije stotisočih istospolno usmerjenih državljank in državljanov. Odpravljanje državne diskriminacije gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih oseb tudi ne bi na nikakršen način upočasnilo ali zaustavilo reševanja ostalih pomembnih socialnih vprašanj, kot poskušate demagoško prikazati.
Vaš odziv na naš boj za spoštovanje temeljnih pravic, spoštovana gospa Ljudmila Novak, me je prizadel tudi zato, ker so me v šolah in izobraževalnih institucijah učili, da so izobraženi ljudje razgledani, široki, odprti in modri. Da so njihova stališča in mnenja vedno osnovana na vedenju in znanju. Na informacijah in ne na predsodkih in stereotipih. In ko berem o vaših prepričanjih, da je omenjena problematika (sic!) dobro urejena v obstoječem zakonu, se sprašujem, zakaj so me v šoli tako zavajali? Ste zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti sploh prebrali? Ste kdaj naredili primerjalno analizo socialnih pravic, ki jih imate vi, samo zato ker ste poročeni (ne glede na to ali bi imeli otroke ali ne), in pravic, ki jih nimamo tisti, ki se poročiti ne smemo, čeprav gre v obeh primerih za življenjsko skupnost? Ste se kdaj resnično poglobili v slovensko ustavo, v tisti njen temeljni del, v katerem govori o človekovih pravicah brez razlikovanja? Ste se kdaj kot človek, kot ženska, kot mati, kot političarka, kot državljanka empatično vživeli v stiske gejev in lezbijk zaradi diskriminacije in homofobije?
Ko berem o vaših strahovih, da bi enakopravnost istospolnih partnerstev in zakonske zveze sprožila zahteve po posvojitvi otrok, me stisne v prsih. Pa saj ste mama tudi sama in veste, kako močna in brezpogojna je ljubezen staršev do svojih otrok. Seveda bo enakopravnost istospolnih zakonskih in zunajzakonskih zvez z raznospolnimi sprožila izenačevanje na vseh področjih, posebej v odnosu do otrok. Saj gre za korist otrok, ki živijo v istospolnih družinah in se z njimi danes ravna povsem nehumano, ko socialni starš do otroka partnerja nima nobenih obveznosti in pravic. Pa sem mislil, da gredo materinska čustva čez predsodke in stereotipe. Očitno sem narobe mislil.
Ko berem o vaših strahovih, da bodo otroci v istospolnih družinah ožigosani, me je groza. Mar ne vidite, da ste prav vi eden od motorjev tovrstnega žigosanja? Da prav vi z vašimi predsodki in stereotipi, s širjenjem strahu in moralne panike, z vašim političnim delovanjem sprožate stiske otrok in staršev v istospolnih družinah?
Seveda sem na koncu povsem obnemel ob vaših besedah: »Velikokrat takšne zveze nimajo trajne vrednosti oz. niso trajne in zato bi to pri otrocih povzročalo veliko večjo izpostavljenost, hkrati pa vemo, da so istospolna partnerstva tudi bolj izpostavljena boleznim sodobnega časa, kar ima potem lahko tudi negativne posledice za otroke.« Ker živim v istospolni družini že 9 let, ker sem obdan s prijateljicami in prijatelji v dolgotrajnih istospolnih partnerskih zvezah, dolgih po 15, 20, 30 in več let, vas sprašujem, na osnovi katerih raziskav sodite, da istospolne življenjske skupnosti nimajo »trajne vrednosti«? In še, ali je trajnost zveze tisto, na čemer utemeljujemo socialne pravice življenskih skupnosti? So zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti danes trajne skupnosti? In na katere bolezni merite, ko govorite o boleznih sodobnega časa? Na ptičjo in prašičjo gripo? Na AIDS morda? Če je to AIDS, kar na osnovi dolgoletnega spremljanja vašega življenja in dela z veliko gotovostjo sklepam, potem naj vam povem, da je AIDS v svetovnem merilu veliko bolj prizadel heteroseksualno usmerjene ljudi, predvsem ženske in njihove otroke, kot pa istospolno usmerjene. AIDS sicer ne izbira ljudi na osnovi spolne usmerjenosti, ampak je, spoštovana gospa Novak, za razliko od vas povsem enakopraven.
Spoštova gospa Ljudmila Novak, pričujoče odprto pismo sem se odločil napisati zato, ker bi vas rad ob bližajočem se mednarodnem dnevu boja proti homofobiji pozval k osebnemu razmisleku o vaših prostodušnih prizadevanjih za teptanje človekovih pravic stotisočih istospolno usmerjenih državljank in državljanov. Prav tistih državljank in državljanov, ki dnevno polnimo državno blagajno, iz katere plačujete vsakdanji kruh sebi in svoji družini. In iz katerega se financirajo tudi številne aktivnosti za družine in otroke. V sloganu ob prihajajočih evropskih volitvah sicer pravite »Blizu ljudem.« Res blizu prav vsem ljudem?
Ob koncu vas, spoštovana gospa Ljudmila Novak, če že ne spoštujete sekularnega vidika spoštovanja državljanskih in človekovih pravic, pozivam k spoštovanju vrednot, na katere intimno in javno prisegate in na katerih sloni vaše osebno in politično prepričanje ter delovanje. K spoštovanju krščanskih vrednot. To so vrednote ljubezni. Ljubezni do sebe in drugih. Tudi če so tisti drugi različni od nas. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Bi sebi in svojim otrokom privoščili stiske, ki jih vaša politična prizadevanja proti človekovim pravicam istospolno usmerjenih povzročajo nam in našim otrokom?
Mitja Blažič,
aktivist za človekove pravice istospolno usmerjenih
Komentarji
komentiraj >>